|
VSEBINA Uvodnik Zima 2000/2001 - Gora - simbol poti do transcendence
Glasba - skrivnostna govorica harmonije Mantra OM Kjer se raztezajo pokrajine lepote France Prešeren Iz knjige Neskončna ljubezen - Jezus govori Sedem dimenzij inteligence srca V družbi z družbo Kako pomagati? Svetovalnica Emovera Ali tašča in snaha gresta skupaj? Biosinergetika: telo je v duši Naravne nesreče Odpuščanje - vstopnica za svobodo William Glasser in njegova teorij< izbire Medosebni odnosi kot zrcalo razvitosti človeka Intervju z generalno sekretarko AI Slovenije Za svet brez mučenja Več poguma in manj strahu Znamo izgubljati? Sreča Prenovljena knjižnica CDK Pišemo knjige Trenutek resnice |
Uvodnik Zima 2000/2001 (št.22) Gora - simbol poti do transcendence Zima je tihi, ponotranjeni čas, ko narava počiva in nas nagovarja k tišini v sebi. Tudi če nismo navdušen smučar, verjamem, da naš pogled pogosto poišče vsaj kak hribček, če ne že v belino odetega očaka. Le kaj je tisto, kar tako neustavljivo privlači na gorah? Gotovo se spomnite, kako nas visoko v gorah vzradosti pogled na pokrajino, ki leži pod nami. Napolnita nas svežina in moč, prisluhnemo lahko donenju tišine in se prepustimo občutku večnosti, brezčasja. To so trenutki, ko smo v objemu tišine gora sami s seboj. Odmaknejo se vsakodnevne skrbi in težave. V našo zavest lahko vstopijo vprašanja, ki so povezana z najglobljimi težnjami in izvirajo iz iskrenega hrepenenja v nas samih. V jasnini gora se zbistri notranji pogled, v miru se porodijo odgovori na vprašanja, odstre se vizija življenjske poti. Gora s svojim dvigovanjem v nebo simbolizira pot do transcendence, nadzavestnega. Že od nekdaj je v duhovnih tekstih vzpenjanje na goro simbol za pot spoznavanja sebe. Terezija Avilska je goro označila kot dostop do prebivališča duš ali notranjega gradu. Gora je povezana z višavami, brezmejnostjo in širino, ki daje občutek povezanosti z vsem bivajočim. Je simbol stabilnosti in čistosti. Človek, ki se vzpenja nanjo, se z lastnim naporom prebija k vrhu. Z dobršno mero volje in osredotočenosti napreduje po strmi poti, premaguje visoke skale, previsne robove. Tudi duhovni popotnik stopi na pot spoznavanja sebe s popotnico, v kateri je poleg notranjega hrepenenja tudi volja, moč za preseganje ovir, ki ga omejujejo na poti do svobode. Za posebno vzdušje v gorah skrbijo deve, bitja narave. Utelešajo stabilnost, trdnost, neminljivost. Te kvalitete privabljajo človeka, da se vrača h goram, in ga spodbujajo, da podobne lastnosti išče v samem sebi. Saj je mir, ki ga čutimo v gorah, enak tistemu, ki ga nosimo v svojem srcu. S temi uvodnimi besedami v zimsko številko Soutripanja vas ne nagovarjamo k pohodom v zasnežene gore, pač pa želimo spomniti, da je ta letni čas primeren za poglobitev miru v sebi in za razmislek o lastni poti duhovnega razvoja. Naj bo tudi pričujoča številka Soutripanja spodbuda v smeri odkrivanja notranje lepote. Naj le-ta zaresonira v vas, ko boste prebirali članek o glasbi in zvoku tišine ali članek o angelskih bitjih, o kvalitetah srca ali o premagovanju ovir na poti skozi življenje posameznika, družbe in planeta. v imenu uredništva [Na vrh strani] |
 |