VSEBINA

Postavljanje mej

Za tiste, ki se preveč razdajate, ne znate reči 'ne' in nimate dovolj časa zase

Čeprav imajo težave s postavljanjem mej tudi nekateri moški, gre vendarle za problem, s katerim se pogosteje spopadajo ženske. Ker se mi zdi precej šokanten, razsvetljujoč in poučen, bom začel z resničnim dogodkom, ki se je zgodil neki ženski v ZDA.

Skoraj bi umrla, samo zato, da nekdo ne bi bil razočaran

Roberta je vedno najprej mislila na druge. Začela se je spreminjati šele, ko bi skoraj umrla 30 metrov pod vodno gladino. Očitno je potrebovala tako dramatično izkušnjo, da se je streznila. "Vedno sem si želela ustreči drugim, toda lani sem ugotovila, da je ta 'bolezen' lahko tudi smrtonosna. Februarja sva šla z možem in še z nekaterimi prijatelji na krajše počitnice. Nekega dne smo se nameravali potopiti 30 metrov globoko. Nisem hotela zraven, ker sem se slabo počutila, vendar so bili vsi razočarani. Zaradi njihovega odziva sem se odločila, da jim ne bom pokvarila izleta in sem vseeno šla. Osemnajst metrov globoko me je začelo boleti v prsih. Bolela me je leva roka in težko sem dihala. Želela sem si le nazaj v čoln, vendar sem z veliko muko nadaljevala. Če bi si premislila in se takrat vrnila v čoln, bi razočarala druge in s tem tudi samo sebe. Naslednji dan me je zelo bolela roka, zato sem šla k zdravniku. Ugotovil je srčni napad. Takoj me je odpeljal v Miami. Celo takrat sem hotela sporočiti možu, da mi je žal, ker sem mu pokvarila dan. Šele v bolnici me je prešinilo. Spoznala sem, da bi skoraj umrla samo zato, da nekdo ne bi bil razočaran. Ta dogodek me je streznil. Ugotovila sem, da se moram naučiti postavljati meje. Nikoli nisem nikogar zavrnila, toda zdaj se učim odkrito reči 'da' ali 'ne'. Če kdo kaj hoče od mene, ga prosim za 24-urni premislek. Odločitev moram najprej premisliti. Privolim le v stvari, ki si jih želim. Imela sem srečo, ker nisem umrla 30 metrov pod vodo. Zdaj imam možnost, da se naučim postavljati meje in si polepšam življenje. Izkoristila bom to svojo novo priložnost."

Zavejte se svojega dela odgovornosti

Če ste oseba, ki ima težave s postavljanjem mej, morate najprej izstopiti iz prepričanj, ki vam povzročajo te težave. Predvsem ženske pogostokrat mislijo, da se morajo odreči lastnim potrebam in da morajo nenehno upoštevati potrebe drugih in skrbeti za njih. Če tako razmišljate, na nezavedni ravni drugim dobesedno ponujate, da vas lahko izkoriščajo in to brez slabe vesti. Ko drugi 'ponudbo' sprejmejo, se vam najprej zdi 'fajn', saj vam to daje občutek lastne vrednosti in koristnosti. Toda ko se drugi na to navadijo in postanejo vaše usluge same po sebi umevne, se v vas začenja kopičiti utrujenost (kar je normalno, saj nosite bremena drugih), sčasoma pa tudi jeza, nezadovoljstvo ali zamere, ker vas drugi izkoriščajo in vas ne cenijo dovolj. Ko ste jezni na druge ali ko jim zamerite, pozabljate, da ste jih pravzaprav vi sami naučili, kako naj ravnajo z vami. To je nekaj podobnega, kot če nekoga vabite in prosite, naj začne hoditi in skakati po vas. Ko končno to začne početi, pa ste jezni nanj, ker sploh niti ne pomisli, kako vam je ob tem hudo. Za povrh pa to le premlevate v sebi, namesto da bi o tem spregovorili. Če verjamete ali ne, drugi najpogosteje nimajo pojma, kaj se v vas dogaja. Zato se je dobro najprej soočiti s svojim delom odgovornosti.

Začnite raziskovati pri sebi

Ko skušam ugotoviti, kaj je v ozadju težav s postavljanjem mej, najpogosteje naletim na strah. To je lahko strah pred prepiri, strah pred zavrnitvijo, strah pred tem, da bi vas drugi imeli za sebično in nesramno osebo ali strah pred tem, da vas drugi ne bodo spoštovali in imeli radi, če boste rekli 'ne'. Žal pa s svojim obnašanjem dosežete prav to. Pojdimo še naprej v tem raziskovanju. Kaj bi se zgodilo, če bi nekomu povsem upravičeno rekli 'ne' in bi vas zaradi tega obtoževal, se sprl z vami ali menil, da ste sebični in nesramni? To bi vas verjetno prizadelo in bolelo. Aha, torej se bojite postaviti mejo, ker to utegne biti za vas boleče. Četudi se mogoče ne boste strinjali z naslednjo trditvijo, vaša izbira dovolj zgovorno govori o tem. Ne da bi se tega zavedali, verjamete, da je lažje prenašati bolečine, ki so posledica nepostavljanja mej kot bolečine, ki so povezane s postavljanjem mej. Toda to ni res. Poglejte, kaj se je zgodilo Roberti. Psihološke meje naj bi bile v funkciji zaščite pred bolečino ter pred nepotrebnim izčrpavanjem in trpljenjem. Gre torej za to, da morate spremeniti svoj način razmišljanja, svoja skrita prepričanja. Mogoče si tudi narobe razlagate besedi prijaznost in potrpežljivost. Prijaznost ne pomeni, da morate početi, kar drugi hočejo. Prijaznost, kot jo sam razumem, je naravna posledica iskrene naklonjenosti do drugih. Če se navzven delate prijazni, v sebi pa kuhate zamero, izražate prikrito agresivnost. V tem pa ni nič prijaznega in še neiskreni ste. Potrpežljivost je po mojem mnenju izraz razumevanja in upoštevanja omejitev drugih ljudi, ne pa dopuščanje, da drugi vdirajo v vaš psihološki teritorij in vam 'skačejo po glavi'.

Zavejte se svojih pravic

Najprej se morate zavedati svojih pravic. Imate vso pravico do počitka, če ste utrujeni; pravico da rečete 'ne', če se ne počutite dobro; pravico, da si vzamete čas za razmislek, da prespite odločitev; pravico, da si premislite, če ugotovite, da ste spregledali kake pomembne dejavnike; pravico, da vam drugi prisluhnejo; pravico do časa, ki ga boste posvetili le sebi in številne druge pravice. Vse te pravice torej imate, le vzeti si jih morate sami. Nihče vam jih ne more vsiliti. Seveda imate pravico tudi do tega, da se odpoveste svojim pravicam, če se vam to zdi smiselno. Pravic, ki jih imamo, se poslužujemo ali pa ne. Če verjamete, da jih niste vredni, se jim boste verjetno odpovedali. Problem je namreč v tem, kaj si vi mislite o sebi, ne kaj mislijo drugi, saj sami kreirate svoj notranji svet. Nekdo si sicer lahko misli, da ste brezobzirni, ker mu nočete pomagati, čeprav ste mu razložili, da se slabo počutite, toda pomembno je, ali mu boste verjeli. Po mojem mnenju to veliko več pove o tem človeku kot o vas, seveda v primeru, če se res slabo počutite. Če se kdo tako obnaša do vas, z vami manipulira, ker hoče imeti oblast nad vami. Kdor je vaš prijatelj, pa vas bo razumel in vas bo podprl v odločitvah, ki so smiselne in koristne za vas.

Rešitev je v novih izkušnjah

Vem, da se ni enostavno postaviti zase, sploh če ste dolga leta delovali na povsem drugačen način. Toda vredno je poizkusiti. Tisto, kar potrebujete, je pozitivna izkušnja. Zato se pripravite in naredite korak, ki se ga bojite narediti. Če je potrebno - in največkrat je - naj vam pri tem nekdo stoji ob strani. Mnogi, ko poskusijo postaviti mejo, čeprav jim pri tem srce močno razbija, ugotovijo, da se ljudje največkrat odzovejo z razumevanjem. Čeprav so pričakovali prepir, zavrnitev ali očitke, je tisti drugi njihovo mejo sprejel povsem brez problemov. Več ko boste imeli tovrstnih izkušenj, lažje vam bo šlo postavljanje mej. Ovire, ki vam to preprečujejo, so vselej v vas. Najpogosteje so v ozadju naših strahov slabe izkušnje iz preteklosti, ne glede na to ali se jih spominjamo ali ne. Ker so te izkušnje v naši duševnosti še vedno žive, skozi njih doživljamo številne sedanje situacije in ne sprevidimo, da gre za namišljeno nevarnost. Tako neko novo resničnost doživljamo skozi očala preteklosti. Vsekakor je pomembno, da razumete ta mehanizem, vendar je to premalo. Zato je treba zavihati rokave in si preskrbeti nove, pozitivne izkušnje, ki bodo preglasile stara prepričanja. Za prve korake potrebujete podporo, ki jo lahko poiščete v nekom, ki je vreden vašega zaupanja, predvsem pa jo skušajte poiskati v sebi, v svojem notranjem jazu. Poleg podpore potrebujete še pripravo, tako da niste preveč odvisni od izida poizkusa, in pogum, da naredite ta korak. Le pogumno naprej. In ne odnehajte v svojem prizadevanju, čeprav boste mogoče kdaj naleteli na koga, ki bo skušal na manipulativen način vzbuditi občutek krivde v vas ali kako drugače izkoristiti vašo šibko točko. Vedite, da odziv drugih ljudi mnogo več govori o njih kot o vas. Zato ne jemljite nase pomanjkljivosti, ki niso vaše, saj imate svojih več kot dovolj. Prav je, da ste pozorni do drugih in da skrbite za njih, toda tudi to ima svoje meje. Ravno tako je prav, da poskrbite tudi zase. Nič egoističnega ni v tem, da nekaj pozornosti posvetite tudi sebi. Če boste znali poskrbeti zase, boste manj utrujeni, bolj zadovoljni in bodo tudi drugi imeli več od vas kot sicer.

Brane Krapež