VSEBINA

Uvodnik Zima 2001/2002 (št. 26)

Ali vedo, da je BoŽIČ?

V času, ki prihaja, in ki ga vsi pričakujemo s prav posebnim občutkom v sebi, sem zadnjič v svojem elektronskem predalu našel tudi besedilo pesmi 'Do They Know It's Christmas?' (po naše bi rekli: 'Ali vedo, da je Božič?'). Verjetno se spominjate angleškega pevca Boba Geldofa, ki je tudi napisal besedilo omenjene pesmi, zbral skupaj popularne angleške pop zvezde in pod imenom Band Aid že leta 1984 opozarjal na revščino in pomanjkanje v deželah tretjega sveta ... Od takrat se je obrnilo že 17 let in lahko se vprašamo, ali se je v tem času kaj spremenilo? Ali smo naredili korak naprej k človečnosti? Podatki Združenih narodov o revščini, podhranjenosti, brezdomcih, žrtvah vojn in nasilja po svetu so znani (jih poznate?), nekaj smo jih objavili tudi v prejšnji številki Soutripanja. Pa se ob njih znamo za trenutek ustaviti in zamisliti?

Pomislimo kdaj v tem 'veselem decembru' na to, da so na svetu ljudje, ki ne vedo, da je Božič, in da ne živijo samo nekje daleč v Afriki, Aziji, temveč tudi pred našimi vrati. To so tisti, ki so veliko manj srečni od nas, ki so morda brez vsega in tudi brez upanja. Pomislimo nanje zato, da se nam v srcu zganejo sočutje, dobrota in skrb. Da z njimi izmenjamo kakšno toplo besedo, da jih morda celo obdarimo. Naj naše človečnosti ne oslepijo in zasenčijo vsi mogoči mediji in reklame, ki nam bodo skušali prikazati, kaj vse potrebujemo, da bodo naši prazniki izpolnjeni, kako se 'moramo' opremiti za 'najbolj noro, najdaljšo in sploh ... noč v letu', kje 'moramo' biti, kako se zabavati ... Žalostno dejstvo je, da postaja naša družba vse bolj potrošniška, da nam tržne sile narekujejo način življenja in vrednote. Seveda, če to dopuščamo. Prav v tem času smo lahko pozorni na to, koliko nasedamo besedam številnih oglaševalcev, ki želijo izvabiti naše denarce. Ozavestimo si, koliko in kaj kupujemo! Vprašajmo se, ali tisto, kar kupujemo, res tudi potrebujemo ali zadovoljujemo le svoje umetno (z reklamami in oglaševanjem!) izzvane želje, ki jih nikoli ne zmanjka in ki nam prinašajo le kratkotrajno zadovoljitev, nato pa v nas pustijo občutek neizpolnjenosti in praznine. Vemo tudi, da je denar energija - kar veliko svoje energije, časa, napora ... moramo vložiti, da si prislužimo plačo, mar ne? In kamor ga vlagamo, tisto podpiramo in tisto lahko raste in se razvija. Ali podpiramo pretirano potrošništvo in tržni sistem ali pa znamo prepoznati in podpreti vrednote srca, vrednote, ki bodo spremenile svet v topel dom za vse ljudi na Zemlji?

Praznujemo lahko tudi skromno, preprosto, pa vendar toplo in srčno. Ali pa je toplo vzdušje prav posledica skromnosti in preprostosti? V času Božiča in novega leta so vrata v svet duha na široko odprta - to je čas, ko se najlažje zavemo notranjih razsežnosti življenja in se povežemo s svojim duhovnim jazom. Naj bodo prazniki zato čas stika s seboj, naužijmo se notranje luči iz duhovnega sveta, da jo bomo lahko ponesli v vsakdanje življenje. Tudi iskreno druženje v krogu družine in prijateljev je lahko izpolnjujoče. Ob tem ne potrebujemo zunanjega razkošja - skromen prigrizek, prižgana svečka, vonj eteričnega olja, izbrana glasba ... nam lahko pričarajo prav prijetno vzdušje. Vzdušje, v katerem smo srčno, iskreno drug z drugim in čutimo, kako nas nevidna, ljubeča vez združuje in izpolnjuje.

Morda pa je čas praznikov pravi trenutek, da pri sebi naredimo inventuro. Saj veste, kako imajo trgovine običajno dan po praznikih svojo inventuro - nikogar ne spustijo noter, preštevajo, izravnavajo ... Tudi mi lahko prevetrimo svoje življenje. Za trenutek izstopimo iz vsakdanjega vrveža, se ustavimo in zamislimo. Kako živimo, kaj počnemo, kakšni so naši odnosi? Smo žrtve rutine vsakdanjika ali prepoznavamo v življenju globlji smisel in se trudimo živeti v skladu z njim? Poglejmo svojo trenutno situacijo - brez občutkov krivde, zgolj zato, da v luči prepoznanja kakšno stvar spremenimo, opustimo ali se lotimo nečesa novega. Pomislimo, kako bi lahko v prihajajočem letu uresničili hrepenenja svojega srca ... Vprašajmo pa se tudi, koliko s svojim življenjem in delovanjem pomagamo graditi boljši in pravičnejši jutri? Se ukvarjamo le sami s seboj ali delujemo tudi za dobrobit širše skupnosti? Naj nas ne popade malodušje, češ da ne moremo ničesar narediti, da so svetovni problemi preveliki in da nimamo dovolj moči, energije, časa, volje. Saj poznate rek: razmišljaj globalno, deluj lokalno! Če si ozavestimo svetovno situacijo in probleme, ki zadevajo prav vsakogar izmed nas, nam bo lažje tudi delovati. Preprosto tam, kjer živimo. Brez velikih besed lahko prižigamo plamene upanja v srcih soljudi.

Če bomo vsak po svojih močeh delovali za dobro, lahko trdno verjamemo, da bomo vsi skupaj ustvarili drugačen, boljši svet. Svet, ki bo temeljil na medsebojnem sodelovanju, spoštovanju različnosti in pravični delitvi. Svet, v katerem bo naša duhovna narava zasijala v vsej svoji polnosti in lepoti. Naj bodo te misli kot popotnica v prihajajoče leto. Mir v srcu in srečno!

v imenu uredništva
Boštjan Trtnik