VSEBINA

ZNANOST SE PRIBLIŽUJE POTRDITVI ŽIVLJENJA PO SMRTI

"Umrješ, da živiš."

akademik prof. dr. Anton Trstenjak

Med 14. in 18. oktobrom 2002 je na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani potekala tradicionalna letna konferenca o kognitivnih znanostih v okviru multikonference Informacijska družba. Multikonferenco sta podprla Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport ter Ministrstvo za informacijsko družbo.

Konferenca o kognitivnih znanostih je potekala v več sekcijah: biofizika in biokemija, fizika in filozofija, nova biologija, samoorganizacija živih organizmov, bioinformatika, kognitivna nevroznanost in obsmrtna doživetja (v angleški literaturi 'near-death experiences' oz. NDE). V tem prispevku bom predstavil dogajanje na sekciji o obsmrtnih doživetjih, katere vsebina predstavlja začetke enega največjih premikov v zavedanju sodobne znanosti in družbe nasploh.

Na konferenci smo predstavili prispevke psiholog dr. Janek Musek (vodja sekcije), računalničarja dr. Matjaž Gams (član organizacijskega odbora celotne konference) in dr. Igor Kononenko, kemik Mirko Golobič (predsednik društva za preučevanje obsmrtnih doživetij v Sloveniji), psihologinja Nastja Simonitti, fizik dr. Tomo Perme, antropologinja dr. Barbara Potrata in avtor tega prispevka, še en doktor računalništva. Če so ostala področja znanosti še sprejemljiva za takšno sekcijo, se bo verjetno kdo začudil ob prispevkih treh računalničarjev. Naj pojasnim - Kononenko in jaz ob stroki že več let aktivno delujeva na področju duhovnosti, medtem ko je imel Gams tudi sam obsmrtno izkušnjo, o kateri je med drugim spregovoril.

Sam sem nekoliko odstopal od vsebine ostalih prispevkov, saj sem predstavil podobnosti med obsmrtnimi doživetji in doživetji ob inspirativnih pojavih, ki se prav tako intenzivno dogajajo v zadnjih tridesetih letih. Inspirativni pojavi, ki jih preučujemo v Gibanju za razvoj zavesti in o katerih je bilo v Soutripanju že precej prispevkov, so, tako kot obsmrtna doživetja, povezani s svetom transcendence, s svetom duha. Omenjeni pojavi so uganka tudi za znanost, vendar pa v zvezi z njimi obstajajo številna dokumentirana poročila, izkušnje ljudi in v primeru čudežnih ozdravitev znanstvene raziskave, ki sta jih potrdili medicinski komisiji v Lurdu in Vatikanu. Zato bi bilo potrebno pozornost družbe usmeriti tudi v to smer.

Tudi po strokah in 'ob-strokah' avtorjev prispevkov v sekciji lahko sodimo, da je bila vsebina sekcije pestra. Žal se vabilu za sodelovanje ni odzval nihče iz medicinske stroke (niti kot poslušalec), čeprav potekajo prav v teh krogih po svetu (in ravno tu lahko potekajo v dovolj velikem obsegu) najodmevnejše sodobne raziskave obsmrtnih doživetij. V nadaljevanju bom na kratko predstavil vsebino sekcije.

Poročanje o obsmrtnih doživetjih skozi zgodovino

Najstarejša poročila o obsmrtnih doživetjih se nahajajo v zgodnjih šamanskih pričevanjih in izročilih ter v egipčanskih in tibetanskih spisih. Nekatera izročila so se oblikovala v podrobne in sistematične opise prehoda v trenutku smrti in življenja po smrti, v t. im. 'knjige mrtvih' (staroegipčanska, tibetanska). Tudi vse večje religije govorijo o življenju po smrti in o prehodu med svetovoma ali svetovi. S temi pojavi so se ubadali še spiritisti, mistiki in okultisti, vendar so bili rezultati njihovega dela pogosto prezrti zaradi njihovega siceršnjega spornega statusa. Poleg mitoloških, religijskih in drugih duhovnih tekstov obstajajo tudi številna osebna pričevanja o obsmrtnih doživetjih.

Čeprav je vsebina vseh teh virov zelo raznovrstna, se pojavlja pri vseh prepoznavna rdeča nit v obliki strukture obsmrtnega doživljanja, kot jo potrjujejo tudi sodobne znanstvene raziskave. Z znanstvenega vidika je posebej pomembno, da o obsmrtnih doživetjih ne obstajajo le razmišljanja in vizije, temveč tudi izkustvena pričevanja. Ta so, resnici na ljubo, prisotna v vseh dobah in kulturah.

Obsmrtna doživetja skozi filter znanosti

Po spiritističnih raziskavah v 19. stoletju se je v novejšem času prebudilo večje zanimanje za pričevanja o obsmrtnih izkušnjah v drugi polovici 20. stoletja. Precej zaslug za to imata dr. Moody (avtor svetovne uspešnice 'Življenje po življenju', prva izdaja 1975) in dr. Kübler-Rossova (uspešnica 'O smrti in življenju po njej', prva izdaja 1969). Moody je začel načrtno zbirati in analizirati poročila oseb, ki so se po stanju klinične smrti spominjale nenavadnih doživetij med tem stanjem. Kasneje so sledile njegovim analizam knjige drugih raziskovalcev, npr.:

• Rawlings, 'Za vrati smrti', 1978
• Ring, 'Življenje ob smrti: znanstvena raziskava obsmrtnih doživetij', 1980; med drugim je raziskoval tudi primere od rojstva slepih pacientov, ki so po obuditvi v življenje poročali o vidnih vtisih med klinično smrtjo - knjiga 'Vid v umu: obsmrtne in izventelesne izkušnje slepih', 1997
• Sabom, 'Luč in smrt', 1998; 'Spominjanje smrti', 1982
• Fenwick, 'Resnica v luči: raziskava več kot 300 obsmrtnih doživetij', 1995
• Newton - hipnoterapevt, ki je s pomočjo hipnoze popeljal paciente v prejšnja življenja in v čas med življenji, njihovi podatki so bili preverjeni z arhiviranimi zgodovinskimi podatki in so se ujemali - 'Potovanje duš', 1994; 'Usoda duš', 2000

Objavljenih je bilo tudi več znanstvenih člankov v revijah. Enega najodmevnejših sta objavila raziskovalca Parnia in Fenwick ('Obsmrtne izkušnje pri zastojih srca', 2002), ki poudarjata, da gre pri obsmrtnih doživetjih za, s sedanjim znanjem, nerazložljiv pojav, ki pa dokazano obstaja. Predlagata nove možnosti definiranja zavesti in dopuščata tudi možnost, da je zavest temeljna identiteta sama po sebi, torej da ni produkt živčnega sistema in možganov. Takšne razlage ponujajo tudi van Lommel in sodelavci, ki v prav tako odmevnem članku opisujejo raziskavo, ki je bila izvedena v desetih nizozemskih bolnišnicah ('Obsmrtna doživetja pri pacientih, ki so preživeli zastoj srca', 2001).

Čeprav so o izkušnjah ob smrti poročali skozi vso zgodovino, jih je znanost zanikala do pred kratkim, ko se je izredno povečalo število znanstvenih raziskav tovrstnih doživetij. Rezultati sodobnih raziskav so pripomogli k prepoznavanju obstoja obsmrtnih doživetij in na podlagi njih je nastalo več sodobnih znanstvenih teorij, vendar pa še nobena ne zmore uspešno pojasniti teh pojavov. Pri vsaki je moč najti vrsto značilnosti obsmrtnih doživetij, ki se ne ujemajo z razlago teorije (npr. teorija o genskem zapisu obsmrtnih doživetij, teorija o halucinacijah, teorija o pomanjkanju kisika, teorija o spominu na rojstvo, teorija o depersonalizaciji). Vzrok tega je v naravi teorij, ki še zmeraj izhajajo iz fizičnega sveta in procesov v fizičnem telesu, ki so znanstveno potrjeni. Vendarle pa se poleg teh teorij že pojavljajo tudi namigi, da zavest morda obstaja neodvisno od fizičnih možganov in je z njimi le povezana.

Obsmrtno doživetje in doživetje inspirativnega pojava

V tem odstavku bom povzel vsebino svojega prispevka s konference, torej predstavil podobnosti med doživljanjem klinične smrti in inspirativnega pojava. Za tipične obsmrtne izkušnje so značilni:

• pregled življenja s poudarkom na pozitivnih dejanjih umirajočega, brez obsojanja in brez občutkov krivde
• spoznanje o pomembnosti ljubezni
• občutek miru, sproščenosti, sprejetosti, izginotje telesnih bolečin
• imajo jih različni ljudje, neodvisno od rase, spola, starosti, izobrazbe, zakonskega stanu in socialnega razreda
• religioznost ali ateizem ne vplivata na izkušnjo, zgolj na interpretacijo doživljanja (bližina višje in ljubeče sile, Boga, Kristusa, Alaha, angela .)
• nezaznavna aktivnost možganov (ni signala EEG) in drugih telesnih funkcij, zato ne gre za halucinacije (pri njih je aktivnost možganov visoka)
• zdravila ali anestezija ne spodbujajo teh doživljajev, prej preprečujejo spominjanje
  

Po vrnitvi v življenje je za ljudi, ki so imeli obsmrtno izkušnjo, značilno:

• večje spoštovanje do življenja
• samosprejemanje in samospoštovanje
• večja skrb za druge
• večja poduhovljenost - ne nujno v religiozni obliki
• pozitivna sprememba življenja, ravnanja in vrednot

Podobno je za tipičen inspirativni pojav značilno, da:

• povzroči čudenje in vzbudi pozitivna čustvena stanja: občutke ljubezni, olajšanja, radosti, pomirjenosti
• vsebuje globlje sporočilo in navdihne posameznika ali množice k preobrazbi - k višji etiki in trajnejšim vrednotam, k določeni obliki duhovnosti, k veri (ne nujno v religioznem smislu)
• učinkuje izpolnjujoče, pomirjujoče in zdravilno, kajti ne tako redko prispeva k ozdravljenju ali vsaj k olajšanju bolezni
• zgodi se nepričakovano različnim ljudem, ne glede na starost, izobrazbo, narodnost, socialno stanje, religioznost ali ateizem

Iz opisov značilnosti obsmrtnih doživetij in inspirativnih pojavov lahko razberemo precej podobnosti, ki se tičejo čustvenih stanj ter sprememb v načinu življenja in dojemanju sveta. Iz tega bi lahko sklepali o lastnostih in skrivnostih duhovne narave, kot jih prepoznava tudi marsikdo, ki se poglablja vanje z meditacijo in študijem.

Povezovanje duhovnosti in znanosti

Ezoterika kot znanost o duhovni naravi (sistematično razodeta npr. v knjigah avtorjev A. A. Bailey, H. P. Blavatsky in B. Crema) ponuja jasno, logično in konsistentno razlago obsmrtnih izkušenj. Vendar je za premik v uradni znanosti in s tem tudi za premik v zavesti zahodnega človeka, ki ji prav uradna znanost določa pojem resničnosti, potrebno povezati obe. Metode raziskovanja, ki jih uporablja uradna znanost, pa bo potrebno prilagoditi novim predmetom preučevanja, ki imajo drugačne lastnosti in zakonitosti kot tisti iz fizične narave. Sekcija o obsmrtnih doživetjih je bila po mojem mnenju uspešen korak v tej smeri.

Robert Leskovar

"Srce se mi je ustavilo . Vse je bilo popolnoma črno . Ta praznina se je izoblikovala v predor in na lepem sem pred seboj zagledal najčudovitejšo luč. To je Luč z veliko začetnico in je - rečeno zelo grobo - bistvo Boga."

newyorški delavec o doživljanju, ko je bil petnajst minut stisnjen pod težo lastnega tovornjaka

"Pred štirimi dnevi sem umrl in dva angela sta me odnesla na nebeške višave. In bilo mi je, kot da se vzdigujem ne le nad to bedno zemljo, temveč tudi nad sonce in luno in oblake in zvezde. Potem sem skozi vhod, ki je bil svetlejši od dnevne luči, vstopil v prostor, katerega tla so sijala kot zlato in srebro. Luč tamkaj je bila nepopisna in ne morem vam povedati, kako neznanska je bila."

zgodba svetega Salvija iz 6. stoletja