|
VSEBINA |
Uvodnik Pomlad 2004 (št. 35) SVEŽ DIH POMLADI Pomlad. Narava se prebuja in sonce, ki posije že zgodaj zjutraj, prinese s seboj optimizem in veselje do življenja. Za marsikoga je pomlad najlepše obdobje leta - vse klije, brsti, raste. S pomladjo zaveje nov veter, ki naznani nov ciklus. Tak nov začetek je tudi priložnost, da sprejmemo svežega duha vase; na novo zastavimo svojo življenjsko pot, svoje cilje. Prezračimo svoje misli in se odpremo dihu Življenja. Dih Življenja je zelo pester in raznolik. Marsikaj v njem lahko razumemo, nam je blizu, marsikaj pa ostaja še skrito in nedoumljivo. Med slednje spadajo tudi nenavadni pojavi, s katerimi se srečujejo mnogi ljudje. Si predstavljate, da se, ko ste v stiski, pred vami od neznano kje pojavi nekdo, ki vam pomaga, potem pa spet izgine, kot da ga nikoli ni bilo? Ko slišimo, da se je nekomu zgodilo kaj nenavadnega, ali sami doživimo kaj neobičajnega, se po prvotnem začudenju in rahlem trepetanju v želodcu ohladimo z razmišljanjem, kako je to sploh mogoče. Sproži se plaz vprašanj, ki se tičejo bivanja, kvalitete in smisla življenja. Iščemo odgovore, brskamo po literaturi. Narašča težnja po razumevanju dogajanja v zakulisju, tistega torej, kar ni razvidno od zunaj in z lahkoto. A slej ko prej se izkaže, da odgovore prinaša življenje samo. Tisto, kar zares zatrese sicer stabilne predstave o svetu, so konkretne izkušnje konkretnih ljudi. Pojavi se potreba po novem predalčku - poleg 'mogoče' in 'nemogoče' še 'nemogoče je vendarle mogoče'. Sprva morda spremljamo neobičajne stvari bolj od daleč, najpogosteje zaradi strahu pred neznanim. Kot bi stopali v neznano deželo brez zemljevida. Ta odziv je razumljiv, saj v vsem, kar presega okvir znanega, ni več prejšnje varnosti. Marsikatero prepričanje je postavljeno pod vprašaj. Sčasoma, ko so ti izleti v neznano deželo pogostejši, so poti v njej že bolj prepoznavne in sami si rišemo svoj zemljevid - v skladu s svojimi spoznanji in izkušnjami. Ko je potešena prva lakota po nenavadnem, radi stopimo v stik z ljudmi, ki ravno tako iščejo neko globljo dimenzijo življenja. Skupaj razglabljamo, si izmenjujemo izkušnje in kažemo vsak svoj zemljevid. Včasih se risbe pokrajin v tej notranji deželi ujemajo med seboj, drugič ne. Vsak človek pač izhaja iz svojega ozadja - iz spleta različnih elementov, kot so karmične omejitve in možnosti, način razmišljanja, skriti potenciali, ki se ob tem pokažejo, vzgoja, svetovni nazor, življenjske izkušnje . Skozi raziskovanje fenomenov se zgodi zanimiv preobrat. Le-ti stopijo v ozadje, saj skozi njih sije nekaj še globljega - sije resničnost notranjega življenja. Hkrati odkrivamo tudi plasti nas samih in prodiramo navznoter k svojemu duhovnemu jazu, kar govori o notranji povezanosti vsega, kar obstaja. V luči lastnega duhovnega jedra vidimo, da so nenavadni pojavi nenavadni le toliko časa, dokler ne spoznamo njihovega ozadja. Prvotno navdušenje se umakne notranji izpolnitvi, ki jo čutimo, ko v sebi okušamo skrivnost duhovnega. Takrat se začne prava magija - magija odpiranja duhovnega srca in srčnega sobivanja z vsemi bitji, magija razsvetljenega uvida in razumevanja, magija pravilnega delovanja. v imenu uredništva |
 |