|
VSEBINA |
PREZRTA ZNAMENJA SODOBNEGA ČASA Po elektronski pošti je pred časom krožilo nekoliko potrto razmišljanje o paradoksih v življenju povprečnega človeka na Zahodu: "Potrošimo več, a imamo manj, kupujemo več, a uživamo manj . Imamo večje hiše in manjše družine, več ugodnosti, a manj časa ." Na Zahodu res živimo vedno bolj hitro, napeto, nestrpno in površno. Nenehno smo bombardirani z neštetimi in večinoma nebistvenimi informacijami, stalno se nam ponujajo preštevilne potrošniške dobrine. Naša življenja se ob takem življenjskem slogu neusmiljeno pogrezajo v en sam kompleksen, velikanski stres. Temu, kar imamo, se reče civilizacijski standard in, paradoksalno, čim več ga je, tem manj je, kakor kaže, v njem prave, globoke sreče. Človek ni še nikdar imel toliko znanja, tudi ni znal tako dobro poskrbeti zase in ni bival tako lagodno, toda srečen ni zato nič bolj, morda celo manj. Še večji paradoks pa je, da se pred našimi očmi dogajajo presenetljivo nenavadni pojavi, ki povzročajo navdihujoče, pozitivno čudenje - a se o tem malo ve, sliši ali govori! Mediji o tem ne poročajo oziroma le malo in izjemoma (pa še to marsikdaj s posmehljivim podtonom), kajti dandanes žal velja, da je 'zanimiva novica - slaba novica'. Znanost se z njimi ne ukvarja, če že, jih odpravi z besedo 'naključje', in resne znanstvene razlage zanje zaenkrat ni. Cerkev nekatere med temi pojavi priznava kot čudeže, do večine pa je zadržana in previdno molči 1. Dogajajo pa se mnogim ljudem. Že vrsto let spremljamo nenavadne inspirativne pojave in ugotavljamo, da je njihova pogostnost velika: mirno lahko rečemo, da bržkone vsakdo pozna nekoga, ki je kaj takega doživel oziroma da se vsakemu človeku vsaj enkrat v življenju le pripeti kaj takega. Morda ste tudi vi med njimi? Glede na njihovo pogostnost (množičnost) in pozitiven učinek na ljudi lahko upravičeno zatrjujemo, da gre za največjo zamolčano 'skrivnost' danes, za prezrta znamenja sodobnega časa. Poglavitni razlog za to ignoranco je zelo močna in razširjena iluzija človeštva danes: da smo kot človeštvo sami in samozadostni. Jedro iluzije naše samosti je samozaverovanost človeštva v materialistično doktrino. Njena naravna posledica pa sebično in kratkovidno prepričanje, da je človek gospodar tega planeta ter da mu vse na njem pripada (še več, da mu pripadajo tudi drugi planeti). V iluziji, da smo sami, se skriva nadutost nad vsem ostalim, kar biva na tem planetu in kar v posledicah ogroža življenje na tem planetu in človeka samega. Nenavadni inspirativni pojavi Gre za nenavadne objektivne pojave (dogodke, bitja, stvari, procese .), ki nas, v zahodnem kulturnem okviru na prelomu tisočletij, začudijo, nas čustveno in miselno vznemirijo, ker jih nismo navajeni, ker so dokaj nepredvidljivi, nepričakovani in nerazložljivi. Za povrh pa so tudi navdihujoči! Njihova objektivnost pomeni, da gre za fizičen dogodek (telesno, materialno izkušnjo, marsikdaj v prisotnosti prič - v primeru osebnih izkušenj). Torej so objektivni v fizikalnem, vedenjskem in tudi statističnem smislu. Dogajajo se posameznikom (individualni čudežni pojavi) in zbranim množicam ljudi (masovni pojavi), pojavljajo se v necerkvenem okolju in imajo nereligiozno vsebino ali pa so religiozne narave. Vedno pa je prav presenetljiva njihova izrazna raznovrstnost:
Posebnost sodobnih čudežnih pojavov Niso novostvaritev današnjega časa, vendar se je v preteklosti poznalo predvsem religiozne pojave. Njihovo domovanje so bile cerkve, samostani, templji, romarske poti in kraji, dogajali pa so se strastnim vernikom in posebnim, svetim ljudem. To je veljalo za krščanstvo in tudi za druge monoteistične religiozne kulture. Današnji čas pa je večkratno čuden in smo priče inovaciji, sekularizaciji in globalnosti nenavadnih navdihujočih pojavov. Izkušnje pričajo, da se lahko čudežni pojavi godijo kjerkoli in komurkoli. Inovacija se nanaša na to, da se pojavljajo povsem nove oblike čudežnih pojavov v zelo alternativnih izrazih, prostorih in snoveh.Včasih tudi v smešnih in šokantnih prostorih in na neobičajnih podlagah. Sekularizacija se navezuje na religiozne pojave in pomeni, da so se 'ločili' od cerkve kot uradne institucije, ohranili pa so svoje religiozno bistvo. Današnji čudežni pojavi niso podvrženi delitvi na sveto in posvetno. Izvili so se iz cerkvenega okvirja in zaplesali v svet v milijon plesnih gibih, na vseh mogočih 'odrih' sveta, izžarevajoč plemenito domišljijo. Pojavljajo se na nebu, zemlji, v vodi, naravi, mestih, običajnih bivališčih (tudi v kopalnici ali na straniščnem oknu), trgovinah, na sadežih in zelenjavi, avtocestah, sprehodih, kdaj pa še tudi v cerkvenih prostorih. Globalnost pomeni, da niso krajevno omejeni, temveč so razprostranjeni po vsem svetu. Nenavadna inspirativna srečanja z nenavadnimi osebami se, na primer, vrstijo po vsej zemeljski krogli, v najrazličnejših krajih in okoliščinah. Dogajajo se ljudem ne glede na kulturno, religiozno ali socialno poreklo, o izkušnjah govorijo tako na videz preprosti ljudje kot tudi slavne osebnosti iz javnega in političnega življenja. Po celem svetu so opazni trije masovnejši pojavi, ki so posebno obeležje 20. stoletja in niso toliko znani od prej: pojavljanje angelov, fizična inspirativna srečanja z nenavadnimi osebami in prikazovanje Marije. Kaj jim je skupnega? Presenečajo. Čudni so in čudežni, zgodijo se v nasprotju z znanimi naravnimi ali psihološkimi zakoni ter splošno sprejetimi družbenimi predstavami in normami. S širokim razponom nenavadnosti povzročajo širok razpon začudenja. Od hudega začudenja, ko gre za nenadne materializacije ali pa izginotja (predmetov ali osebe) pred našimi očmi, do blažjih oblik čudenja, ko nismo prepričani, ali smo nemara v takem dogodku kaj spregledali, da si ga ne znamo racionalno razložiti. Razum je ob tem zmeden in postaja nemiren. Vendar se, presenetljivo, ta nemir ne prenese v človekovo duševnost! Nenavadni inspirativni pojavi so vsi (bolj ali manj) čustveno prijetni, pozitivni, pomirjajoči! Navdihujejo. Ne povzročajo samo intelektualno začudenje in čustveno pozitivno vznemirjenje, temveč tudi energizirajo, osrečijo, duhovno nahranijo in povzdigujejo. Velikokrat postane takšen dogodek vrhunska življenjska izkušnja, nekakšna kraljica vseh dotedanjih doživetij. V človeku prebudi hrepenenje, da bi jo zadržal, ponavljal in poglabljal. Ob tem ga preplavlja nekakšna globoka hvaležnost za izkušnjo. Največkrat postane, zaradi vrednosti in prepričljivosti, ki ju ima zanj, merilo za vrednotenje vseh ostalih življenjskih izkušenj. Vplivajo na človekovo osebno preobrazbo. Ga spodbudijo, da prične bolj izostreno razločevati med bolj in manj pomembnim ter vrednim v svojem življenju. Povzročijo, da poglobi svoj svetovni nazor. Spodbudijo človeka v smeri bolj etičnega, plemenitega življenja, k dobrodelnosti. Navdihnjena oseba želi bodisi nekaj spremeniti na bolje pri sebi bodisi si prizadeva nesebično pomagati drugim ljudem in širši skupnosti. In podeliti svoje čudno, bogato doživetje z drugimi . Vzgajajo. Nenavadni inspirativni pojavi imajo neko poučno usmerjevalno poanto, ki je lahko očitna, nedvoumno izražena in izrazita ali pa je bolj zakrita, zavita v simbolno govorico in sestavljena. Z njo nagovarjajo posameznega človeka (ali več ljudi, na primer družino) ali pa širšo družbo. Vzgojno sporočilo se tako nanaša na konkretne (osebne) probleme določenega človeka (na primer v nenavadnih srečanjih z neznano skrivnostno osebo) ali pa ima bolj splošen, družben značaj (na primer v prikazovanjih Marije). Vedno pa je to usmeritev, kaj bi bilo dobro spremeniti v življenju, da bi postali boljši ljudje oziroma da bi se poglobila kvaliteta medčloveških odnosov. Zdravijo. Nenavadni inspirativni pojavi so vsi zdravilni, tako religiozni kot nereligiozni. Zdravilen učinek imajo na celega človeka, o čemer pričajo številne osebne izkušnje kakor tudi masovna pričevanja ljudi. Zdravilno vplivajo na telo, ki trpi bolečine (povzročajo ozdravljenje fizičnih bolezni ali vsaj njihovo bistveno olajšanje - kar oboje imenujemo čudežno ozdravljenje). Zdravijo psiho, skrhano zaradi bolezni, skrbi, ujetosti v utesnjujoča prepričanja (uravnovešajo duševnost, jo pomirjajo, jo razbremenjujejo strahov, zdravijo odnose, razpršujejo človekove predsodke in razsvetljujejo njegov razum). Čudežni pojavi (večinoma) tudi osrečujejo, sreča pa je korenina človekovega zdravja in ravnovesja. Na določenih krajih (na primer v Lurdu in v Medjugorju) pa je bilo ozdravljenj toliko (od ozdravljenja blažjih bolezni do najšokantnejših čudežnih ozdravitev smrtnih bolezni), da so začeli bolj sistematično zbirati podatke in jih komisije tudi raziskujejo po najstrožjih kriterijih. Magnetični so. Čudežni pojavi so privlačni. Tako intenzivno pritegnejo pozornost, da je tisti, ki je sredi takšnega nenavadnega navdihujočega doživetja, visoko zbran in nima težave s povsem nenaporno spontano osredotočenostjo (kar sicer ni zelo pogosto v vsakdanjem življenju). Še več, posrkan je v izkušnjo in niti ne pomisli, da bi se temu upiral. Po tej izkušnji si naravno želi spregovoriti o njej, posredovati svojo dobro, veselo novico drugim. Vendar ta 'pričevanjska' težnja pri mnogih očitno ne prestopi praga predsodkov v njihovem okolju, saj bi sicer bilo več pričevanj v javnosti. Zanimivo pa je, da človek s čudežno izkušnjo žarči neko posebno energijo in postane magnetičen (privlačen, opazen) za širše okolje, predvsem za ljudi s podobno izkušnjo oziroma za vse, ki bi jih ta izkušnja utegnila srčno zanimati. Dobronamerni so. Iz številnih osebnih pričevanj se kristalizira spoznanje, da je večina čudežnih pojavov osebno naravnana in dobrohotna, dobronamerna, spodbudna: da so naslovljeni na konkretno osebo v njeni edinstveni življenjski situaciji, vendar z namenom, da svoje trenutno stanje osebno in duhovno preraste. Za kratek čas izkuševalec začuti lasersko usmerjenost pozornosti neke presežne 'sile' točno nase in zazna smotrnost ter dobronamernost dogodka. Prepozna, da je bil 'narejen' zanj, s pozitivnim namenom, čeprav morda prvi hip niti ne ve, na kaj točno se nanaša, ne razpozna takoj konkretnega sporočila. Spoštujejo svobodno voljo (nenasilnost). Na osnovi preučevanja čudežnih pojavov smo ugotovili, da se nikoli ne vsiljujejo, kot pojavi so vedno ravno toliko nenavadni, da se človek še lahko svobodno odloča o svoji interpretaciji. Ob temeljitejšem poglabljanju vanje lahko ugotovimo, da niso nikomur vsiljeni: zgodijo se ljudem, ki jih potrebujejo in ko jih potrebujejo. Ti pojavi so v resnici odgovor na neko našo globinsko potrebo, ki se je morda niti ne zavedamo, a vendarle deluje kot priklic. Ko se poleže 'zlat prah' začudenja in navdiha, nam narava čudežnega pojava omogoča svobodo interpretacije in seveda odločitev, ali jo bomo s komerkoli delili. Po vsem tem lahko sklepamo o nenasilnosti njihovih 'avtorjev'. Če se poglabljamo v čudežne pojave, so nam lahko zgled nenasilja in pravilnega delovanja tudi v zvezi z našimi odnosi in v ravnanju s soljudmi. Še zlasti močno prevzame celota tega fenomena: neobičajnost (redkost) inspirativnih pojavov ob njihovi hkratni raznovrstnosti in pogostnosti ter pozitivnem učinku na ljudi (blagodejnem, spodbudnem, preobražajočem).
ANGELI MEHANIKI V angleškem časopisu Daily Mail je bil objavljen dogodek, ki se je pripetil dvema starejšima sestrama, ko sta se z avtom peljali po mirni podeželski cesti v državi Iowa, ZDA. Počila jima je guma. Ker je sami nista mogli zamenjati, sta sedli in čakali v upanju, da se bo kdo pojavil in jima pomagal. Že čez nekaj trenutkov se je pojavil avto in iz njega so skočili trije mladeniči ter jima ponudili pomoč. Sestri sta jih opisali kot "čedne, prijazne in vesele. Imeli so svetle lase, modre oči in vsi so bili v belih oblekah." Eden izmed njih se je ulegel na tla, da je namestil dvigalko, sestri pa sta ga pokarali, češ da si bo zamazal oblačilo. Pomiril ju je in ko se je spet spravil na noge, je bila njegova obleka brez vsakega madeža, čeprav je bila cesta mokra in mastna, saj je prej cel dan deževalo. Guma je bila hitro zamenjana. Ko so se mladeniči prepričali, da sestri nimata drugih težav, so se, potem ko so odklonili plačilo za svoje delo, odpeljali. Ko so se oddaljevali, je začel njihov avto svetlo sijati, dokler ni bil "skoraj prosojen in potem je, ko je bila svetloba najbolj bleščeča, popolnoma izginil." Sestri sta prepričani, da so jima pomagali angeli. Kaj je zadaj? Kako je možno, da se to dogaja? Zakaj danes in s kakšnim pomenom? Kdo je 'avtor' nenavadnih navdihujočih pojavov? Ali gre res za 'srečna naključja' ali za posledico nekih zaenkrat neznanih fizikalnih sil? So lahko plod 'masovne histerije' in 'halucinacije' človeštva, ki da je nagnjeno k strahu in pričakovanjem? Le kaj je to na Zemlji (in v vesolju), kar je zmožno ljudi, sodeč po številnih pričevanjih, zdraviti, tolažiti, pomagati v stiski, usmerjati in 'vzgajati', napovedovati prihodnje dogodke . Kar je globoko razumevajoče in hkrati s pretanjenim smislom za humor! Za čustveno in intelektualno bolj odprte ljudi so nenavadni navdihujoči pojavi posebna znamenja, ki kažejo na obstoj neke inteligentne in dobronamerne 'višje sile', ki je zelo človeška in razumevajoča, po drugi strani pa v primerjavi s človekom nekaj popolnoma drugega in presežnega. Naše razumevanje je, da so ti pojavi posebna znamenja, da nismo sami in da skoznje z nami vstopajo v stik bitja, ki so varuhi evolucije na Zemlji. Bitja, ki so presegla vzvišenost, kar lahko prepoznamo že v tem, kako se prilagajajo človeškim prevladujočim predstavam in prihajajo v stik z nami v podobah, ki so nam po tradiciji sprejemljiva (na primer v podobi angelov). Sodeč po stanju v svetu na ekološkem, ekonomskem, političnem in socialnem področju življenja je človeštvo danes na pomembnem razpotju: nadaljevati z istim načinom življenja, ki pelje človeštvo in planet v prepad (na kar nas opozarjajo že ekologi) ali pa sprejeti, da nismo sami. In se odpreti prisotnosti bitij, ki nam skozi nenavadne inspirativne pojave prihajajo naproti. Tako postaja največji izziv današnjega časa spoznati nenavadne navdihujoče pojave in sprejeti njihove avtorje. Multimedijske večere Nismo sami pripravljamo kot klic vsem ljudem dobre volje in odprtega uma, da se seznanijo s fenomenom 'višje sile' na prelomu tisočletij in ga dejavno vključijo v svoje življenje. Vesna Periček Krapež Opombe: 1 Nemara tudi zaradi nekaterih trikov in sleparij, ki jih je v zvezi z nekaterimi med njimi zabeležila v svoji zgodovini. Nazaj 2 Aheropiti so pojavi ali predmeti z religioznim sporočilom, nepojasnjenega skrivnostnega izvora: ne nastanejo z delom človeške roke ali po naravni poti, uradna znanost pa ne more odkriti njihovega izvora ali sestave. To so večinoma svete podobe, simboli ali sveti citati, napovedi, prerokbe. Nazaj [Na vrh strani] |
 |