VSEBINA

Uvodnik Pomlad 2005 (št. 39)

POVABITE POMLAD V SVOJE ŽIVLJENJE

S pomladjo prihaja svež veter, ki čisti ozračje in rahlja bremena, ki se nakopičijo skozi čas. Odpre in prepiha naš ustvarjalni zanos ter morda znova napne jadra radosti in optimizma.

Izzivi vsakodnevnega življenja postajajo vse večji in skladno s tem narašča tudi potreba po varnosti in zavetju; potreba po tem, da nas drugi sprejemajo, razumejo in ljubijo. Tovrstno hrepenenje je lahko zelo močno in še kako obarva človekov odnos do življenja, njegov osnovni ton. A pogosto išče v napačni smeri, izven sebe. Tako se vse bolj razsredišča, saj razpršuje svojo energijo in jo usmerja v zunanji svet, v svet minljivosti. Vendar slej ko prej usmeri svoje iskanje k sebi.

To je zgodba prebujajočega se aspiranta, subjektivno različno doživeta in skozi različna peresa zapisana na različne načine. Toda skupno jedro ostaja enako - to je jedro duha, zapisano v slehernem bitju. Dan nam je temelj dobrote, dostojanstva in zaupanja vase kot notranjega, duhovnega bitja. A to je skrito nekje v globini kot najčistejši biser.

Na površini pa kraljuje naša osebnost, v katere naravi je iskanje najhitrejših in najlažjih poti za dosego svojih ciljev, usmerjenih v lastno ugodje in zadovoljstvo. Za to uporabi mnoge zvijačne taktike, obrambne mehanizme, ko se skuša zaščititi pred drugimi in ustvariti privid samozadostnosti. Če pustimo ob strani številne odtenke teh, lahko ugotovimo, da obstajata dve liniji. Prva gradi na občutku večvrednosti, ki napihne osebni jaz in ga kot kralja posadi na prestol samozaverovanosti in nadutosti. Druga pa, ravno obratno, gradi na občutku manjvrednosti, ko osebni jaz nemočno in nebogljeno zre v svet in je kot balon, izpraznjen zraka. Obe glavni liniji sta skrajnosti, ki izkrivljata globlji pomen in namen osebnosti ter zaobideta središčno ravnovesno točko v srcu.

Duhovna pot se začne, ko začenja naše duhovno bistvo žareti skozi osebnost. Začenja se duhovna pomlad, ki se sprva razbohoti, nato pa ubere stabilnejši tok rasti in razcvetanja. Svoje življenje začnemo graditi na notranjem temelju dobrote, dostojanstva, samozaupanja in samovrednotenja. Gradimo ga z meditacijo, s stikom s svojo duhovno iskro, s tiho notranjo naravnavo k višjemu v sebi. Ta notranja stabilnost se izgrajuje počasi, a temeljito. In vedno, vedno, nudi varnost, zavetje, duhovno ljubezen in modrost. Je notranje sidrišče, čvrsta notranja os, ki ni privid, temveč je vpeta v globine duha.

Ko glavni tok našega razvoja ubira svojo pot vse bližje k duši, lahko opazimo, kako se izmenjujejo različni odtenki srečevanja med dušo in osebnostjo. Podoben proces se odvija tudi v širših skupinah, ko se običajno življenje nadgrajuje z duhovnim: v družini, mestu, pri izgradnji duhovne identitete naroda in celega človeštva.

Povabite torej pomlad v svoje življenje in bodite po svojih najboljših močeh svetilnik duha.

v imenu uredništva
Darja Cvek Mihajlović

Človek je del celote, ki ji pri nas pravimo 'vesolje', del, omejen s časom in prostorom. Svoje misli in občutja doživlja kot nekaj, kar je ločeno od drugih - gre torej za nekakšno optično prevaro njegove zavesti. Ta prevara je kot ječa za nas, saj nas omejuje na osebne želje in na ljubezen do zgolj nekaj ljudi, ki so nam najbližji. Naša naloga mora biti torej, da se osvobodimo te ječe, in sicer tako, da razširimo svoj krog sočutja in vanj zajamemo vsa živa bitja in celotno naravo v njeni lepoti."

Albert Einstein