VSEBINA

ČUSTVENA INTELIGENCA V PRAKSI

Je življenje brez strahov mogoče?

Čudovito! Pomislimo, končno bomo lahko živeli brez tistega mučnega občutka v drobovju, brez dušečega stiskanja v grlu, brez napetosti in stresa, zaradi katerega slabo spimo, se pretirano potimo, imamo visok pritisk, glavobole in neštete druge težave. A to so šele fiziološki učinki strahu, ki bi se jih osvobodili. Predstavljajmo si, kako bi bilo, če nas ne bi bilo strah izgubiti službe, nagovoriti neznanca, povedati partnerju, kaj si v resnici želimo, izraziti svoje pomisleke nadrejenemu, se lotiti nečesa novega. Kako bi bilo, če se ne bi bali bolezni, samote, izgube dostojanstva, smrti? Naš življenjski prostor bi se razširil in sprostila bi se naša ustvarjalnost. Tako mislimo, da bi bilo.

Kaj pa bi se dogajalo v resnici? Kaj bi nas gnalo, da si umivamo zobe, če nas ne bi bilo strah zobozdravnika? Kaj bi nas gnalo, da se učimo, če se ne bi bali slabe ocene, jeze in zavrnitve staršev? Kaj vse bi pojedli in popili, če nas ne bi bilo strah za naše zdravje? Kakšni bi hodili naokoli in kako bi se obnašali, če nam ne bi bilo mar, kaj si drugi mislijo o nas? Bi bili ustvarjalni, če se ne bi bali konkurence? Bi se držali prometnih pravil in dogovorjenih urnikov, če nas ne bi bilo strah posledic neupoštevanja teh? Imamo dovolj visoko zavest, da bi to počeli z voljo lastnega prepoznanja? Kdor to zmore, je osvobojen marsikaterega strahu.

Volja, da na pravilen način poskrbimo zase in za dobrobit skupnega življenja, je tista, ki ukinja strah. Za večino pa je vendarle strah še vedno močna gonilna sila v življenju. Strah je izraz nagona po samoohranitvi, ki pa v človeku ni vezan samo na občutek fizične, temveč tudi na občutke psihične in socialne ogroženosti. Človek je bitje, ki ga ni strah le zase, temveč tudi za druge, ni ga strah le fizične bolečine in smrti, temveč ga je strah tudi psihične bolečine in nelagodja.

Barbara Novak Škarja

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.