VSEBINA

Zdravo bivanje

EKOVASI KOT NAČIN TRAJNOSTNEGA SOBIVANJA

V ospredju je sožitje med človekom in naravo

Običajno so z izrazom ekovasi mišljena trajnostna naselja na splošno; takšna okolja se lahko nahajajo tako v neokrnjeni naravi kot tudi v urbanih mestnih področjih. V ospredju je sožitje med ljudmi in naravo, ki lahko obojim prinaša boljšo kvaliteto bivanja. Ljudem ponuja okolje za zdrav človeški razvoj, ki je mogoč samo na trajnostni način. Samo ko so naše aktivnosti neškodljivo vključene v naravno okolje, prihodnjim rodovom ne zmanjšujemo njihovih možnosti za polno življenje. Zato moramo pri vseh odločitvah enako upoštevati tako sedanjost kot prihodnost. Kar največ rešitev se v ekovasi išče znotraj teh okvirov.

Po eni strani takšen način življenja ni nov, saj so naši pradedje v dobršni meri živeli na trajnostni način. Seveda obstaja kar nekaj razlik, predvsem pa moramo modro združiti staro in novo brez izgube vrednot, identitete in povezanosti.

Naša poraba že presega zmožnosti planeta

Živimo v dobi čaščenja gospodarske rasti, ki se le malo ozira na stanje okolja in kvaliteto življenja. Že sedaj porabimo za polovico več, kot nam po izračunih omogoča naš planet ob tem, da na "veliki nogi" živi le manjši del človeštva. Nekatera velika gospodarstva šele začenjajo svoj pravi gospodarski "razcvet" (in s tem tudi obremenjevanje okolja) v času, ko nas znanstveniki opozarjajo na preteče spremembe okolja v bližnji prihodnosti. Če bi vsi živeli evropski način življenja, bi porabili virov za 3 planete, za ameriško potrošnjo virov pa bi rabili kar 5 planetov. Slovenci smo po okoljskem odtisu nekje v svetovnem povprečju - enak standard celotne svetovne populacije bi lahko vzdrževal en in pol planet Zemlja.

V želji po merljivosti in primerljivosti izpolnjevanja trajnostnih zahtev je bil zamišljen okoljski odtis. Dr. Mathis Wackernagel, ustanovitelj in direktor Ecologica Footprint Network, opozarja: "Po zelo zmernem scenariju Združenih narodov bodo naš okoljski odtis leta 2050 dvakrat večji od zmožnosti našega planeta. Če bi nadaljevali s sedanjim trendom porabe, bi naš nakopičeni ekološki dolg vodil v porušitev sistema prej, kot se bo upokojila generacija, ki se danes šola. Le nekaj desetletij časa imamo, da se kot družba povrnemo v slog življenja na enem samem planetu."

Veliko več kot samo hiše

Najpogostejša predstava ekovasi je usmerjena predvsem v zgradbe, kar je po eni strani razumljivo, saj nam ustvarjanje doma pomeni enega večjih življenjskih izzivov, tako po finančni kot tehnični plati. Ni splošnega merila, kdaj naselje lahko poimenujemo ekovas. Vrnemo se lahko k iskanju sožitja med človekom in naravo ter v kolikšni meri je to uresničeno. Tako tudi Svetovna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network - GEN) ne postavlja jasne ločnice in v svoji mreži združuje najrazličnejša naselja in projekte, ki so zavezani trajnostnemu sobivanju. Med njimi najdemo od visokotehnoloških naselij do velikih skupin afriških vasi in majhnih ekocentrov. V najboljšem primeru ekovasi težijo k temu, da postanejo popolnoma funkcionalna, v širše okolje integrirana naselja, ki temeljijo na celostnem načrtovanju, naučenem od narave.

V grobem bi področja, katerim se v ekovaseh posveča skrb, lahko razdelili na tri glavne elemente:

1. Skrb za ljudi; je vsekakor eno najpomembnejših, saj se veliko projektov ravno v tem delu sooča z največjimi izzivi (različnost, sestavljanje skupin, načini odločanja, upravljanje, razreševanje konfliktov). Za nas kot ljudi moramo skrbeti ravno tako kot za svet, v katerem živimo. To je pomembno na individualni ravni in na ravni skupnosti, saj naša znanja in veščine niso uporabna, če smo preutrujeni, da bi naredili kaj uporabnega. Spodbuja se samostojnost, sodelovanje in podpora drug drugemu. Skrb za ljudi je naša zapuščina prihodnjim rodovom.
2. Pravični deleži; so stičišče skrbi za naravo in skrbi za ljudi. Imamo samo en planet in moramo si ga deliti - drug z drugim, z drugimi živimi bitji in s prihodnjimi rodovi. To pomeni omejevanje porabe, še posebej naravnih virov in trud, da ima vsakdo dostop do osnov za življenje: čista voda, čist zrak, hrana, zavetišče, pomenljivo delo in socialni kontakt. V ta namen moramo raziskovati razvoj k novi socialni ekonomiji, ki omogoča trajnostno in pomenljivejše delo, ki služi ljudem, skupnostim in planetu. Trajnostno kmetovanje in proizvodnja hrane išče načine, kako zadovoljiti potrebe brez ogrožanja zdravja naravnih sistemov.
3. Skrb za naravo; pomeni, da mora naše načrtovanje temeljiti na naravnih sistemih. Pomembno je delo z naravo, ne proti njej - brez neupravičene porabe naravnih virov hitreje, kot se lahko obnavljajo. Narava nas uči zaključenih krogov, rezultat enega procesa je vhodni material za drugega (npr. kompostiranje) - brez oziroma z minimalnimi odpadki. Na tak način moramo raziskovati tudi načine gradnje naših naselij, s spoštovanjem in občudovanjem posebnosti naših bioregij.

Ekovasi kot preizkušen odgovor na naraščajoče svetovne probleme

Na vsakemu od nas je, da najprej premislimo, kakšno življenje želimo za nas in za naše naslednike. Potem se ozrimo vase in okoli sebe ter ugotovimo, kako blizu smo tem ciljem in koliko smo sami pripravljeni storiti za to. Najbrž načrti in vizije naših ekonomsko orientiranih vlad ne bodo dovolj, saj noben njihov kazalnik ne upošteva naše sreče, zadovoljstva in veselja do življenja.

Ekovasi so ena od možnosti, če želimo izbrati drugačno prihodnost za nas in naše naslednike. Narava nam mogoče najbolj nazorno, včasih tudi kruto in vse pogosteje kaže, da naš "razvoj" ne pelje v pravo smer. Tudi klimatologi in drugi znanstveniki nas opozarjajo, da časa nimamo na pretek. Zato so izkušnje in rešitve najrazličnejših ekovasi po svetu še dragocenejše, saj so preizkušene in zrele za implementacijo. Ekovasi tako lahko vidimo kot trajnostne raziskovalne skupnosti, ki so predane odkrivanju novih načinov sobivanja ljudi in narave.

Velika preobrazba tudi za mesta

Že danes več kot polovica človeštva živi v mestih, z nadaljno rastjo prebivalcev pa se bo ta delež še povečeval. Ker mesta prispevajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov, bo stanje okolja in kvaliteta našega bivanja močno odvisna tudi od prilagoditve mest trajnostnemu sobivanju.

Trajnostno mesto ne bi bilo le mesto po meri človeka, pač pa tudi okoliške narave. Dr. Mathis Wackernagel takšno mesto vidi v 5- do 6-nadstropnih stavbah ob trgih, vabljivih za druženje, s stojnicami lokalno pridelane hrane, z javnim transportom, ki te pripelje na katerikoli konec mesta ... Sožitje z naravnim okoljem pa pomeni, da bi trajnostno mesto moralo živeti od približno petine tega, kar evropsko mesto porabi danes.

Brazilsko mesto Curitiba je eden vzorčnih modelov transformacije problemov v cenovno ugodne rešitve, ki jih posnemajo številna mesta. Priporočam ogled v Curitibi posnetega dokumentarnega filma Prijetna resnica (Convenient Truth), ki je očitno nastal kot odgovor na Neprijetno resnico Ala Gora. Preko 100 mest in naselij po svetu izmenjuje pozitivne izkušnje trajnostnega razvoja tudi znotraj iniciative Tranzicijskih mest (Transition Towns).

Ekovasi v Sloveniji in po svetu

Kot začetke današnjih ekovasi lahko štejemo nekatere projekte, ki so se pojavili v 60. letih na različnih koncih sveta in so v glavnem temeljili na okoljskih ali duhovnih vrednotah. V 90. letih so se ekovasi začele povezovati med seboj in nastala je Globalna mreža ekovasi (Global Ecovillage Network - GEN). GEN danes deluje v svetovalni vlogi pri Združenih narodih in je pomemben sogovornik tudi vladnim in drugim civilnim krogom. Kakšno je točno število ekovasi po svetu, je težko oceniti, saj je veliko članov nacionalnih združenj; združenje Sarvodaya na Sri Lanki tako združuje 17.000 vasi po celem otoku, podobno gre tudi pri 13 evropskih članicah za nacionalna združenja ekovasi.

V Sloveniji je že kar nekaj projektov v različnih zrelostnih fazah, ki pomembno prispevajo k razvoju idej in rešitev na trajnostnem področju. Upamo, da kmalu dobimo tudi prvo pravo, polno delujočo ekovas.

Ekovas v praksi - Findhorn, Škotska

Teoretične osnove ekovasi so mnogim že kar dobro poznane, kako pa trajnostna naselja živijo v praksi je zanimalo tudi mene. Najbolje sem v mesecu dni šolanja za ekovasi spoznal Findhorn na Škotskem, ki se predstavlja kot duhovna skupnost, izobraževalni center in ekovas. Pred dobrimi štiridesetimi leti je nastala na prostoru obmorskega kampa kot namenska skupnost z duhovnimi temelji danes pa je s preko 300 prebivalci ena večjih in aktivnejših ekovasi.

Prvi vtis

Že kratek sprehod po vasi razkriva okolje, ki daje prednost človeku in naravi. Vozilom so namenjena skupna parkirišča, tudi na cestah po vasi pa imajo pešci in kolesarji prednost pred avtomobili. Hiše kažejo drugačno podobo predvsem z izvirnimi rešitvami, oblikami in izkoriščanjem energije sonca. Porabijo le del električne energije, ki jo proizvajajo s tremi vetrnimi elektrarnami, za ogrevanje pa uporabljajo še biomaso. Vse odpadke ločujejo, reciklirajo pa vse razen plastike, saj zaradi ekonomske neupravičenosti konča na smetišču. Odplake celotnega naselja rastlinska čistilna naprava pretvori v čisto vodo, s katero v prihodnosti načrtujejo namakanje sadnih dreves. Večino ekološke zelenjave pridelajo v svoji vrtnariji in na dveh kmetijah, ki jih ima v najemu ekovas.

Najmanjši okoljski odtis

S celostni pristopom in skupnim trudom so v Findhornu dokazali, da je radikalno zmanjšanje porabe virov in obremenjevanja okolja (kar okvirno odraža okoljski odtis) zares mogoče tudi ob visoki kvaliteti bivanja. Dosegli so najnižji okoljski odtis naselja v razvitem svetu oziroma samo polovico angleškega nacionalnega povprečja. Okoljski odtisi "hrane" ter "doma in energije" pa znaša samo 37 % oziroma 21,5 % angleškega povprečja.

Kot zanimivost lahko navedem tudi veliko hišo, ki so jo v nemški ekovasi Sieben Linden zgradili iz lokalnega lesa in slamnatih bal z ilovnatimi ometi. Želeli so doseči 10 % okoljskega odtisa povprečne nemške hiše in so jo zato gradili popolnoma ročno, brez uporabe kakršnihkoli električnih orodij ali drugih strojev. Na bližnji tehnični fakulteti so izračunali, da so dosegli samo 3 % okoljskega odtisa.

Odprto inovativno okolje

Organizacijsko in izobraževalno jedro ekovasi je že dolga leta fundacija Findhorn. V tem času je njene okvire preraslo že veliko podjetij in iniciativ, ki temeljijo na socialnem podjetništvu in jih vse povezuje skupna pozitivna vizija za človeštvo in planet. Projektov, ki segajo globoko v lokalno in tudi mednarodno okolje, je veliko. Waldorfska šola v vasi kmalu ni več imela dovolj velikih prostorov in so jo preselili v bližnje naselje. Danes je učencev iz bližnje okolice že veliko več kot otrok iz same ekovasi. Podobno pridelava ekološke hrane presega potrebe ekovasi in del pridelka zakupijo tudi okoliški prebivalci. Za dodatno spodbujanje lokalne izmenjave uporabljajo tudi svoj lokalni denar, ki ga z veseljem sprejemajo tudi nekatera podjetja v bližini. Podobno so okoljske iniciative usmerjene zelo široko; projekt Drevesa za življenje z restavriranjem prvobitnih gozdov (ostalo jih je samo še 8 %) ponovno vzpostavlja naravno ravnovesje v Škotskih višavjih. Globalno uveljavljeni pa niso samo njihovi izobraževalni programi, ampak tudi druge dobre prakse. Na različnih koncih sveta so že pomagali postaviti rastlinske čistilne naprave in druge sisteme trajnostnega gospodarjenja.
Tako tudi Findhorn dokazuje, da so ekovasi danes predvsem inovativna okolja, tesno povezana z lokalnim in mednarodnim okoljem, s katerim delijo svoje izkušnje in preizkušene modele trajnostnega načina življenja.

Skupnost in duhovnost

Letos sem mesec in pol preživel v štirih evropskih ekovaseh in kljub moji tehnični podlagi, so se me najbolj dotaknile socialne vsebine in človeška plat ekovasi. Že po vrnitvi iz Findhorna sem zaključil, da brez ljudi ne ostane nič posebnega; samo še nekaj zanimivih zgradb in rešitev. V Findhornu poudarjajo zavedanje. Če želimo kaj ukreniti glede situacije v svetu, se moramo ozreti navznoter. Ko bomo spremenili svoje zavedanje v zavedanje ljubezni, zaupanja in povezanosti, se bo spremenil svet okoli nas in zavest celega sveta.

V Findhornu je dnevno na voljo veliko različnih oblik osebnega poglabljanja; od petja Taizejskih pesmi do različnih meditacij, vendar je vse prepuščeno posamezniku. Edini "duhovni" element vsakega dogajanja je kratka skupna uglasitev na začetku in zahvala na koncu. Namen je zavedanje počutja, trenutka, namena in danosti.

Vedno bolj se zavedam, da je naša prihodnost v veliki meri odvisna od sposobnosti ponovnega ustvarjanja skupnosti. Naši predniki so bili zaradi težjih pogojev življenja deloma primorani živeti v tesno povezani skupnosti, mi pa smo zaradi preobilja (vsiljenih) dobrin vse bolj odtujeni in v krizi, ki smo ji priča, zelo ranljivi. Le trdno povezano lokalno okolje je sposobno večjih sprememb in je lahko odporno na zunanje pretrese. Brez globljega zavedanja pa je težko najti skupne vrednote, vizijo in duhovne temelje, ki nas bodo povezali dovolj močno, da bomo sposobni videti čez osebne razlike in nesoglasja.

Kaj lahko sam storim že danes?

Enostaven seznam (ločuj odpadke, zamenjaj žarnice z varčnimi, varčuj z vodo in podobno) žal ni dovolj za korenite spremembe, ki so potrebne če želimo svoje apetite omejiti na zmožnosti enega planeta. Zavedanje je tisto, ki nas ločuje od mnogih živih bitij in bo potrebno za naslednje korake.

Za zavedanje celotne slike materialnih stvari je primeren pogled s stališča okoljskega odtisa - kaj vse iz okolja vzamem in kaj mu vračam. Pri razmišljanju o novem domu moram zaobjeti vse surovine za gradnjo, energijo za predelavo, transport in vgradnjo, vzdrževanje celotno življenjsko dobo in na koncu še energijo potrebno za razgradnjo in reciklažo. Le tako dobim celotno sliko vseh vplivov.

Ključna prvina naravnega bivanja človeka je zavedanje. Prepričan sem, da ne želimo čakati tako dolgo, da nas bodo zunanje krize prisilile v ponovno povezovanje v skupnosti zaradi golega preživetja. Kvalitetnejše vzroke za povezovanje bomo našli le z globokim zavedanjem; sebe, soljudi in čudovite narave, ki nas obkroža. Vabljeni!

Domen Zupan