VSEBINA

ČUDEŽNE OZDRAVITVE

Ko zbolimo sami ali nekdo, ki nam je blizu, se običajno pojavijo tudi občutki strahu. Bolezen doživljamo kot nekaj, kar se pojavi iznenada ter prinese bolečine, negotovost in tesnobo. Upamo, da ne bomo zboleli, vsaj huje ne. Če pa se to vendarle zgodi in če velja bolezen za neozdravljivo, je toliko težje. Ljudje se v teh primerih soočajo z mislimi o smrti, o zapuščanju bližnjih. Takrat se morda oklenejo vere, iščejo pomoč pri zdravnikih tradicionalne in komplementarne medicine, nekateri pa se tudi predajo občutkom nemoči in obupa.

V primeru težjih bolezni nato določeni ozdravijo, drugi pa ne, čeprav so lahko bolehali za enako boleznijo in imeli enako zdravljenje ter bili morda celo fizično močnejši. Principi bolezni in ozdravitev so torej še zmeraj v veliki meri neznani, še zmeraj mnogokrat ne moremo z zanesljivostjo določiti vzroka bolezni in napovedati, ali bo v težjih primerih nekdo ozdravel ali ne. Toliko bolj skrivnostni so primeri, ko nenadoma ozdravijo ljudje, ki so imeli zadnji stadij raka ali jim je aids že močno oslabil imunski sistem ali pa so bili dolga leta paralizirani. Kako lahko pride do takšne ozdravitve? Zakaj nekateri ozdravijo in drugi ne?

Resnična zgodba

Pred dobrim desetletjem so nevrofiziologi v Kliničnem centru v Ljubljani A. P. iz Sevnice predlagali, naj pride na pregled, da preverijo morebitno prisotnost mišične bolezni, ki jo je imela njena mati. Naredili so nekaj preiskav in ugotovili, da so tudi pri njej opazna določena odstopanja. Povedali so, da lahko v prihodnosti pričakuje prve težave in ji odsvetovali, da bi imela otroke. Enega sina je takrat že imela. Na genetiki ji je zdravnica rekla, da je 50 % možnosti, da otrok ne bi bil normalen. Sčasoma je A. P. na zadevo pozabila in je ponovno zanosila. Sicer je bila proti splavu, saj je nosečnost zanjo nekaj posebnega in pravi, da bitje takoj začuti kot svoje. Zato je bilo soočenje ob nevarnosti, o kateri je izvedela v Kliničnem centru, toliko bolj zastrašujoče. Obiskala je svojega zdravnika, ki ji je nosečnost odločno odsvetoval. Vsega skupaj je obiskala šest zdravnikov v želji, da bi ji vsaj eden rekel, da lahko ima otroka. Bila je v hudi stiski in po nasvetu šestih zdravnikov se je vendarle odločila za splav.

Odšla je v bolnico, bila je že v kabini, slečena. Nenadoma se je na hitro oblekla, odšla ven iz zadušljivega okolja in se zatekla v prvo cerkev, ki jo je našla. Z vsem srcem je molila, prosila Boga, da bi bilo s tem otrokom vse v redu. (V cerkev je sicer odšla zelo redko, praznovala je le večje praznike, kot sta Božič in Velika noč.) Nenadoma je po celem telesu, v notranjosti, začutila nenavadno toplino. Kljub temu, da je bilo v cerkvi zelo hladno, jo je v celoti preplavljala ta posebna toplina. Tisti hip je vedela, da bo z otrokom vse v redu in res je rodila povsem zdravega otroka.

Lurd

V svetu je več krajev, kjer se množično dogajajo nenavadne ozdravitve. Dokaj blizu nas je Medjugorje, v Franciji je Lurd, na Portugalskem Fatima. To so kraji, ki veljajo za svete, obiskovalci poročajo o posebni atmosferi, ki je tam prisotna: navdaja jih z občutki miru, spoštljivosti, dobrote in ljubezni.

V Lurdu že od leta 1954 deluje mednarodni medicinski odbor Comite Medical International de Lourdes (C.M.I.L.), v katerem je trenutno več kot dvajset specialistov medicine iz vse Evrope. Do danes so preučili več kot 6.000 primerov čudežnih ozdravitev, od več kot 30.000 prijavljenih. Od teh so razglasili za nepojasnjene kar 2.000 primerov in sicer po naslednjih kriterijih:

• bolezen ni psihična,
• medicina ne pozna načina, da bi jo ustavila ali ozdravila,
• bolezen je življenjsko nevarna,
• ozdravitev je takojšnja, nepričakovana, popolna in dolgotrajna.

Primere zato preučujejo in spremljajo v daljšem časovnem obdobju. Po medicinski obravnavi preučijo primere Cerkveni predstavniki, da bi ugotovili, ali gre dejansko za čudež kot ga pojmuje Cerkev. V ta namen uporabljajo poseben, skoraj tri stoletja star vprašalnik z vprašanji kot 'ali se je ozdravitev zgodila v spoštljivem in verskem vzdušju'. Tako je od 2.000 primerov, ki jih je označila medicina za nepojasnjene, Cerkev razglasila le 66 za pristne čudeže.

Ozdravitve v povezavi s svetimi osebami

Številne ozdravitve so bile dokumentirane tudi v povezavi z ljudmi, ki so s svojim duhovnim življenjem in učenjem močno izstopali v zgodovini - z Budo, Jezusom, Mohamedom, s krščanskimi svetniki, sufijskimi mistiki, hindujskimi svetimi možmi in ženami. V današnjem času je veliko ozdravitev v povezavi z indijskim modrecem Sai Babo, nekateri ljudje poročajo, da so jih ozdravili Kristus, Marija ali bitja iz svetlobe, angeli.

O takšnih izjemnih posameznikih, duhovno visoko razvitih bitjih, ki jim pravimo tudi Mojstri modrosti, smo v Soutripanju že večkrat pisali. Pot duhovne evolucije, ki sega dlje od naše, jih je 'izmojstrila' v izražanju duhovne narave, duše. Presegli so omejitve materije in obvladali zakone, ki jih mi še ne doumemo in z njimi na sedanji razvojni stopnji ne bi znali ustrezno ravnati.

Mojstri modrosti in čudežne ozdravitve

Delo teh izjemnih bitij so tudi čudežne ozdravitve. Če prosimo za pomoč in če vzrok bolezni to dopušča, lahko bolezen odpravijo, jo pozdravijo. Bolezen predstavlja zmeraj določeno čiščenje, vzpostavljanje ravnovesja. To je lahko odpravljanje neravnovesij, ki jih je človek s svojimi (ne)dejanji ustvaril v tem ali v katerem od prejšnjih življenj, in je lahko za nadaljnji razvoj človeka koristno, če se neravnovesja odpravijo v krajšem času skozi bolezen. Bolezen je lahko tudi 'signal', ki človeka opozori na določena napačna ravnanja. Spodbudi ga, da se poglobi vase, se zavestno in odgovorno sooči s svojim življenjem, spremeni določene življenjske navade, poglede in prične na novo vzpostavljati odnos do sebe in širšega okolja.

Princip ozdravitve

Da z naše strani omogočimo, da lahko prejmemo pomoč v obliki zdravljenja, je zelo pomembno, da se srčno odpremo - da se z zaupanjem odpremo duši, kateremu od Mojstrov modrosti ali Bogu - vseprisotnemu življenju, v katerem zavestno živijo duše in samouresničeni posamezniki. Ker se ne zavedamo naše prave narave, se tudi ne zavedamo naše stalne notranje povezanosti z Bogom. Odpremo se lahko s prošnjo, ki jo izrečemo v sebi, z molitvijo, s srčnim klicem po pomoči. Prošnja mora biti iskrena in jasna, kar ji da dovolj energije, da jo duša ali Mojstri zaznajo. Pomembno je, da verjamemo in zaupamo v možnost, da lahko prejmemo pomoč. Z nezaupanjem ustvarimo v sebi blokado, ki onemogoča našo prošnjo.

Uresničitev prošnje pa ne pomeni nujno, da dobimo to, kar pričakujemo. Pomoč pride zmeraj v celostno najbolj ustrezni obliki: če bi na primer prosili za denar, bi lahko dobili priložnost za delo, s čimer bi dobili tudi neke nove življenjske izkušnje; če bi težko bolni prosili za zdravje, bi lahko prejeli pomiritev in ublažitev bolečin ter bi brez težav prešli iz fizičnega telesa. Namen duše in Mojstrov ni uresničevanje egocentričnih želja in zadovoljevanje osebnostnega ugodja (ki pogosto vodi v duhovno stagnacijo), ampak pomoč človeku v kar najbolj širokem pomenu besede. To je pomoč za pravilno življenje - za pravilno delovanje, pravilno razumevanje dogodkov, pravilno vzpostavljanje odnosov.

Šri Aurobindo je v Slapovih luči zapisal: "Odkriti, da to, če komu rešimo pred trpljenjem telo ali um, ni zmeraj v dobro ne duše ne uma in ne telesa, je ena od najbolj grenkih izkušenj za tistega, ki je napačno - človeško - usmiljen." In še: "Človeško pomilovanje izvira iz nevednosti in slabosti; je suženj čustvenih vtisov. Božansko sočutje razume, razloči in reši."

Tudi medicina se je v zadnjih letih lotila intenzivnejšega preučevanja vpliva molitve na zdravljenje in okrevanje pacientov. Raziskave potekajo na vsaj osmih ameriških inštitutih, med prvimi je bil Duke University Medical Centre. Rezultati so zelo presenetljivi in jih spodbujajo k nadaljnjim raziskavam v tej smeri.

Zaključek

Čudežne ozdravitve ob poznavanju duhovne resničnosti življenja izgubijo pridevnik 'čudežne'. So samo v nasprotju s tem, kar je o boleznih splošno znano. Prek njih Mojstri modrosti ponujajo pomoč, ozaveščajo in obenem vabijo k bolj odprtemu sodelovanju v svetu. Njihova pomoč za zdravljenje nam je ponujena tudi v obliki zdravilnih svetlobnih križev ali Maitrejeve dlani, ki ste jo lahko videli v prejšnji številki Soutripanja.

Robert Leskovar