|
VSEBINA Uvodnik Poletje 2002 - Reci soncu da
Gibanje, ki osvobaja Z Jano Debeljak o pozitivnih straneh življenja "Kadar rabim odgovor, pokličem boga" Jeseni ponovno vpisujemo v prvi letnik Duhovna univerza Izgubljene iluzije Na koščke zdrobljeno življenje Potrošniška generacija Halo, jaz sem ... Občutek lastne vrednosti Kako postati človek, kakršen bi rad bil? Šola čustvene inteligence se predstavi Odprimo pot do drugih Spolnost v zakonu Zdravljenje čustvenih bolečin Dober dan, žalost Ezoterika v praksi Nenavezanost - kaj je to? Čas odločitve Kjer se razprostirajo pokrajine lepote Walt Whitman Sedma umetnost - povabilo v kinoteko Misijon - moč odpuščanja Drugačnost Več svetov - ena ljubezen |
Uvodnik Poletje 2002 (št. 28) RECI SONCU DA Poletje je čas razkošja. Je čas obilne prisotnosti sonca. Je lesketanje svetlobe v valovih morja. Je vonj po vetru, po borovcih in olivnem olju. In ozke uličice obmorskih mest. Pa živžav glasnosti. Je mešanje človeških glasov in rezanje škržatov. So razbeljene skale gora. In je poletna lenoba. Pa sladoled. In pisana lahka oblačila. Poletje so lahko daljni kraji, drugi ljudje, druge navade. Vmes je tudi svoboda. In samota. Pa branje, seveda. Knjig in revij. Je tudi meditacija na samem in notranje strmenje v obraz duše. Je dvogovor z nevidnim in spoznavanje sebe. In tišina. Kako daleč, skozi koliko plasti zunanje živopisnosti je treba iti, koliko ljudi je treba srečati, koliko grenkobe použiti, da si lahko srečen sam s seboj? Da občutiš z vsem srcem, kako te na vsakem koraku pregrinja plašč tihe prisotnosti notranjega sonca. Poletje je čas notranjega sonca. Lahko izpijete čašo poletne lepote do dna. Z vseh travnikov in izvirov. Lahko se napijete petja ptic in zvezdnega neba. Nekdo je nekoč dejal, da narava daje tisto, kar je najlepšega na svetu vedno zastonj. Skrivnost je, kako odpreti srce in se veseliti takšnega darila. Brez posredovanja denarnice. Najbrž je ključ v skromnosti. V zadovoljstvu s tistim, kar imaš. Da lahko položiš roke na zemljo in dojameš njeno rodovitnost. Da zjutraj poslušaš Beethovna. Da si lahko pripraviš sadno kupo. Da se poglabljaš v modrosti, ki te presegajo, in v srcu veš, da so neizpodbitno tvoj zakon. Da gledaš kako list počasi pada z drevesa. Da pobožaš slike tistih, ki so odšli in dlani tistih, ki so ostali. In potem je tu sonce. V vsem je skrito sonce. Če te življenje še tako boli, vedno stoji nad teboj, starodavni modrec, in sije. Njegova svetloba pričara in osvetli vse, kar je daleč in kar je blizu, da lahko to opaziš in se tega veseliš. Kako neskončno veliko lepote je vsepovsod! Sonce ti pripravi razgled. Potem veš, kje si, kje stojiš in kaj mora biti tvoj naslednji korak. Če se dovolj vztrajno natapljaš z njegovim zlatom, počasi postaneš sonce tudi sam. Mar ni to čudovita pot? To poletje mora biti lepo. v imenu uredništva [Na vrh strani] |
 |