VSEBINA

Ezoterični portret

Maria Callas

(2.12.1923 - 16.9. 1977)

O njej je bilo napisanih več kot trideset knjig. Skozi svoje delo je dobesedno spremenila obraz opere. Med poznavalci je krožila šala o dveh obdobjih v zgodovini opere: obdobje BC (before Callas - pred Callasovo) in obdobje AC (after Callas - po Callasovi).

Življenja mnogih ljudi so oblikovala in vplivala na razvoj in duhovno osmišljenost človeštva. Življenja ljudi, ki so svet duha in njegove plemenitosti prizemljili in vtisnili v materijo splošnega življenja. To so bili posamezniki, ki so izrazili svojo duhovno živost in se zanjo borili. S tem so odprli vrata, zgradili kanal, skozi katerega se je prelivala svetloba in lepota duha za vse ostale. Živeli so svoja žrtvovanja, bitke, zmage in poraze, da so ostajali zvesti svojim koreninam. Izražali so nesebičnost in pogum, podirali staro in uvajali novo. Na vseh področjih življenja so njihovi sledovi, ki so jih utrli za skupno rast. Osebna življenja takšnih ljudi so največkrat nosila svoje tragedije in nekateri so pod njihovo težo tudi klonili. Kajti težko je v sebi vedno znova ozaveščeno razpoznavati prave vrednote, ohranjati osmišljenost, vizijo, optimizem in trdno izpolnjevati zadani namen. Težko je imeti vedno na stežaj odprta vrata ljubezni. Tega se moramo šele naučiti. Intenzivno se začnemo tega učiti takrat, ko se prvi žar duhovne ljubezni živo prebudi v srcu človeka. Takrat stopimo na duhovno pot in postanemo učenci modrosti.

In učenci so lučenosci. Ena takšnih, duhovno živih, je bila tudi Maria Callas.

Začetki

Rodila se je v Washingtonu kot druga hči grškim staršem. Oče je imel v Grčiji lekarno, ker pa ni bil uspešen, je z ženo in prvo hčerko odpotoval v ZDA. Tam se je 2.12.1923 rodila Maria Cecilija Sofija Anna Kalogeropulu. Oče si je kasneje spremenil priimek v Callas. Ko je bila Maria stara 13 let, se je mati odločila, da bo zapustila moža, zato se je z obema hčerkama vrnila nazaj v Grčijo, kjer so nekaj let živeli v veliki revščini. Izguba očeta je Mario močno prizadela. V Grčiji je najstništvo preživljala z materjo, za katero je bila Maria nezaželena. Mati je ni ljubila. Maria se je spoprijemala z ljubosumjem svoje sestre. Peti je začela pri štirinajstih, na konservatorij se je vpisala pri šestnajstih. Učila se je zelo hitro, disciplinirano, vztrajno in neuklonljivo. Pri enaindvajsetih letih je debitirala iz opere Tosca, G. Puccinija.

Maria Callas ni imela briljantnih izhodišč za svoj uspeh. Le-ta je bil posledica njenega velikega truda, odpovedovanja in discipline. Nič ji ni bilo podarjeno. Fizično ni bila privlačna, imela je preveč kilogramov. Premagati je morala velike psihološke ovire, ki so izvirale iz domačih razmer. Njen glas ni bil najlepše kvalitete, bil pa je ekspresiven. Njena skrivnost je bila moč, ki je žarela skozi njeno osebnost in se kazala v njenih mislih. Bila je zahtevna do sebe, z izrazito voljo in težnjo po disciplini. Na to, kakšno voljo je imela, kaže tudi dejstvo, da je pri tridesetih letih v enem letu shujšala za sedemintrideset kilogramov, in sicer, ko je spoznala igralko Audrey Hepburn in se odločila, da bo izgledala natančno tako kot ona. Njeno življenje je kot zgodba o grdem račku, ki ga je razvila v laboda. V sebi je prepoznavala dvojnost svojega življenja, ki je tudi sicer značilna za učence modrosti. Bila je ženska - Maria (osebnost), ki pa svoji ženskosti nikoli ni posvetila prave pozornosti. Na njen račun je razvijala v sebi umetnico - La Callas , laboda (dušo), kot je imenovala samo sebe. Kot umetnica je dosegla izjemne uspehe. V opero je vnesla dramo in jo tako na novo oživila oz. ji povrnila njen izvorni pomen, v katerem je bila opera zastavljena kot melodrama, kar pomeni peti in hkrati igrati. Opera je v 19. stoletju namreč izgubila svojo izvorno podobo, saj si je več poudarka pridobil t. i. belcanto, kjer je šlo večinoma za "razstavo lepih glasov".

Maria - Meneghini - Onassis

Poročila se je z veliko starejšim, bogatim italijanskim trgovcem Battistom Meneghinijem, ki jo je finančno podpiral ter ji nudil življenjsko varnost, ki jo je iskala. Vendar pa jo je njegovo oboževanje začelo dušiti. Bila je na višku kariere, bila je slavna, vsa vrata v visoko družbo so ji bila odprta. In v kritičnem trenutku, ko je vzpostavljala ravnovesje v sebi, je spoznala Aristotela Onassisa in se vanj zaljubila. Onassis je bil najbogatejši človek na svetu in ji je nudil nepredstavljiv občutek varnosti. Ko ga je spoznala, je bila vzor discipline, obvladovanja in nadzora. On pa je v njej z vso silovitostjo prebudil zatajevani pol - žensko Mario. V njej je prebudil strast in hrepenenje, da bi živela običajno človeško življenje. In ga tudi je. Na tej točki se je začela odvijati njena prava tragedija. Storila je prvi korak stran od sebe, stran od sicer nujnih, vendar težkih zapovedi njene lastne duše. Ločila se je od Meneghinija ter postala par z Onassisom. Onassis je postal smisel njenega življenja. Bila se je pripravljena odpovedati vsemu. Neumorno sta hodila po raznih zabavah. Vendar pa je za Onassisa imela čar le kot primadona. Napajal se je na njeni slavi. Umetnica La Callas je začela bledeti. Ko je bila skupaj z njim, je začela izgubljati svojo identiteto, prenehala je peti. S tem je izgubila tudi čar za Onassisa. Njun skupni odnos se je začel tragično razvijati, od mnogih prepirov in ponižanj ter celo do splavitve Onassisovega otroka, ko je pri triinštiridesetih zanosila. Po tistem so se dogodki vrtoglavo odvili. Ves čas je upala, da se bosta poročila, saj je po njenih besedah vse do zadnjega ustvarjal vtis, da bosta skupaj, nato pa je nekega dne iz časopisov izvedela, da se je poročil z Jackie Kennedy. To je bil zanjo strahoten šok, ki jo je zlomil. Od njega si ni nikoli več opomogla. Poskušala se je vrniti na oder, vendar ji to ni več uspelo. La Callas je bila poražena, zato ker je zmagala Maria.

La Callas - učenka modrosti

Duhovno zrelost ezoterični nauk razpoznava skozi tako imenovane duhovne razvojne stopnje - posvečenja (Opomba: o posvečenjih na duhovni poti lahko preberete v Soutripanju št. 6, letnik 96, članek Zorana Mihajlovića z naslovom Posvečenja - stopnice luči do popolnosti.). Razvojna stopnja kaže na to, koliko luči, ljubezni ali volje (bistvene tri lastnosti duše) smo že osvojili in česa se moramo še naučiti, tj. koliko smo se naučili obvladovati svoje nagone, želje, misli, koliko smo že oplemenitili in kultivirali sami sebe ter koliko nesebičnosti znamo iskreno živeti.

Maria Callas je nekje sredi svojega življenja doživela tako duhovno prelomnico. Le-ta je prinesla s seboj hudo, vendar običajno krizo pred posvečenjem in neposredno po njem. Njen glavni izziv je bilo obvladovanje celotne palete čustev in želja, usvajanje zakona ljubezni in z njegovo pomočjo premagovanje skrajnosti, ki so značilne za svet čustev (astral). Znotraj njega je možna le polarizacija na črno in belo, na privlak in odboj, na pozitivno in negativno. Preseči to nihajoče čustvovanje, vzpostaviti nadzor nad njimi, je naloga za to razvojno obdobje. Pridobiti si ljubezen in senzitivnost, občutljivost za potrebe okolja, pridobiti si sočutnost in sposobnost vživljanja ter ustrezno razviti razum in disciplino, ki jo razum omogoča.

To obdobje je izjemno težko in vodi skozi mnogo hudih kriz in zavestnih odpovedovanj. Življenje Marie Callas je vse to jasno odslikalo. Vendar pa je tisto, kar je skozi svoje delo dajala ljudem, neprecenljivo ...

Med petjem se je povzdignila v svet duha in živi notranji tok je kot sončni ogenj plamenel skoznjo navzven. Sončni angeli (utelešenje človekove duše - duhovnega izvira) so postali oprijemljivi, vstopali so med ljudi na plamenih njenega petja. Ko je arijo odpela, je bil njen pogled, pogled iz drugega sveta. Kot takšno so jo opisali tudi drugi pevci ali dirigenti, s katerimi je sodelovala. Na odru je skoraj nadnaravno spremenila svojo osebnost. Ko je pela, je postala La Callas. Pela je, kot bi bila zasvojena. Če poznamo in smo kdaj živo izkusili notranje svetove duha, potem vemo, kaj to pomeni. V ezoteriki obstaja izraz "overshadowing" - presvetljenost. Bila je presvetljena od svoje lastne duše. Zato je bila Maria Callas diva opernega sveta. Skozi petje se je dotaknila človeških src in v njih živo prebudila prisotnost duha.

Ko je pela, je bila v glasbo popolnoma vpojena. Popolnoma prevzeta z notranjo močjo in lepoto, ki je večno vseprisotna v svetovih duše in katero je izkušala skozi glasbo. Zaradi izjemne moči in volje, s katero je bila prežeta, je bilo doživljanje duše in spajanje z njo silovita izkušnja, saj je v glasbo vstopala popolnoma cela, ne le z enim delom svoje osebnosti. Njeno astralno telo pa je imelo naravno sposobnost globokega vživljanja in ustvarjanja drame, kar ji je na odru prišlo še kako prav. V osebnem življenju, življenju ženske, Marie, pa je ravno to povzročalo globok razkol, večno iskanje ravnovesja in miru ter harmonije v odnosih. Bitka v njej se je zaostrila, še posebej v zadnjih letih njenega življenja, ki jo poznavalci komentirajo kot strahoten boj med Mario žensko in La Callas umetnico - dušo. Za učenca v razvojnem obdobju, ko se uči obvladovati svojo čustveno, željno naravo, je značilno to, da postaja duhovna ljubezen pojem, ki jo učenec živo izkuša na sebi in se zanjo bori. Hrepenenje po ljubezni se intenzivira, hkrati pa prerašča običajni vzorec ljubezni med ljudmi. Slednji se najbolj odslikava v ljubezni med moškim in žensko, ki pa se začne nadomeščati z nečim bistveno višjim in mogočnejšim. Vendar, če naj v srcu čisto žari duhovna ljubezen, mora star način dojemanja ljubezni brezpogojno umreti. V tem človeka vodi globoka predanost, ki jo na nov način začuti v sebi in ga spodbuja k vzdrževanju čistosti in nenavezanosti v astralnem življenju. Tu nastopi zavestno žrtvovanje in odpoved. Na srečo se v tem obdobju intenzivno razvije tudi razum, saj je le-ta tisti, ki omogoča dvig in odmik od čustvenega življenja, kot smo ga bili vajeni živeti neskončno mnogo življenj. V tej bitki je izgubila La Callas, učenka. Njena bakla je prezgodaj ugasnila. V istem hipu, ko je prenehala peti in se prepustila mnogim zabavam ter vzdrževala odnos z Onassisom, ki pa je siromašno potekal predvsem na ravni spolnosti ne pa na skupnem ustvarjalnem sožitju. Zlomila se je Maria (osebnost), ki ni bila več sposobna izražati duše. Maria je potonila v obup, začela je uživati tablete, umaknila se je pred javnostjo, pred življenjem in pred seboj. Umrla je mlada, zaradi srčnega infarkta, 16. 9. 1977, stara 54 let.

Kdo ve, kako bi se izteklo njeno življenje po vseh teh tragičnih dogodkih, kdo ve, kako bi opravila s svojimi neizpolnjenimi hrepenenji, če bi bila ozaveščena o sebi kot o duši, če bi imela oprijemljivo razumsko vedenje o svojih duhovnih globinah in ne le intuicijske slutnje o teh mogočnih življenjetvornih notranjih svetovih, s katerimi se je spajala, ko je bila La Callas.

Kako bomo mi sami preživeli svoja življenja kot lučenosci?

Nataša Zorc