VSEBINA

Na meji znanega

Ko predmeti spregovorijo

Pred leti so v kinu, pred kratkim pa tudi na televiziji predvajali italijanski film Poštar (Il postino), v katerem je bil tudi naslednji prizor:

Poštar Mario naprosi slavnega čilskega pesnika Pabla Nerudo, naj napiše pesem za njegovo ljubljeno Beatrice. Pesnik mu odvrne: "Kako naj spesnim nekaj zanjo, ko pa je niti ne poznam?" Mario mu z upanjem v očeh, ki govore, da je našel rešitev, odgovori: "Tukaj imam žogico, ki jo je imela v ustih!"

Kot bi se ustvarjalec filma rahlo ustrašil te ideje, se zgodba odvija naprej tako, da Pablo spozna Beatrice, a kot vedno - lahko bi bilo tudi drugače. Lahko bi pesnik skušal prek žogice začutiti osebo, ki jo je držala v ustih in njo ter njenega oboževalca razveselil s pesnitvijo.

To ne bi bila le filmska domišljija, ampak čisto realno izvedljiva ideja. Gre namreč za nenavadno sposobnost, ki jo imenujemo psihometrija.

Psihometrija dobesedno pomeni merjenje psihe. Človek, ki ima psihometrijske sposobnosti lahko s pomočjo osebnega predmeta ali predmeta, ki ga je določena oseba imela pri sebi, razbira stanje te osebe, dogodke iz preteklosti, lahko jo zdravi na daljavo . Pri tem ne uporablja petero svojih čutil, saj gre za zunajčutno zaznavo. Nekateri parapsihologi jo poimenujejo tudi predmetna asociacija, številni psihometrijski testi pa kažejo tesno povezavo te sposobnosti z drugimi zunajčutnimi zaznavami, na primer z jasnovidnostjo.

Asociacijski predmeti so bili v pomoč že vračem v plemenskih družbah, najpogosteje so bili to lasje, nohti, zobje, celo kri ali slina. Dandanes je psihometrija bolj vezana na drobne osebne predmete ali pa predmete, ki jih oseba nekaj časa drži v roki, npr. prstan, kristal, navaden kamen, . Tovrstni senzitivni ljudje so bili in so še vedno lahko v pomoč policiji pri iskanju pogrešanih oseb.

Proučevanja angleškega Društva za parapsihologijo v začetku stoletja so pokazala, da posamezniki s temi sposobnostmi vidijo svetlobo okoli predmeta: "Predmet se nam kaže kot oseba ali pa nam njegova svetloba prenaša vtis o njegovem lastniku. Kadar oseba nek predmet nosi ali z njim rokuje, mu vdihne nekakšno magnetno silo, iz katere se da razpoznati kaj o osebi." Izkušnje so pokazale, da predmeti ne govore le o preteklih dogodkih povezanih z določeno osebo, ampak tudi o sedanjih.

Psihometrija je le eden v množici nenavadnih pojavov, ki dajejo slutiti, da poleg otipljivega fizičnega sveta obstajajo še finejši, očem skriti svetovi. Onkraj fizičnega sveta se tako odpirajo vibracijsko finejše plasti bivanja (bioenergijska oz. etrska, čustvena - astralna, miselna - mentalna in še finejše duhovne plasti). Vsaka plast je nova dežela s svojimi značilnostmi in zakonitostmi, a vse bivajo hkrati. Višja ko je, finejša je, tako kot je zrak vse redkejši, ko se vzpenjamo na visoko goro (npr. na sedemtisočaka). Tudi čas in prostor doživljamo drugače. Med fizičnim svetom in skritimi notranjimi svetovi (ki pa jih izkustveno živimo, če se tega zavedamo ali ne) je magična meja - kot bi nas v fizični zavesti uročil občutek ločenosti. Sebe doživljamo kot središče, ločeno od ostalega sveta. A če prek meje naše fizične dežele pokukamo v notranje svetove, ne vidimo več ločenosti, temveč življenje v notranji povezanosti, dinamičnem prepletanju vsega, kar biva. Izkušnja notranje dežele počasi mehča magično mejo, da le ta postaja prehodna, prepustna za naše "izlete" in tako naša zavest lahko objame vse več dežel. Življenje se pokaže v novi luči, z globljimi vrednotami in smislom, skupaj s tem pa tudi potencialne okultne sposobnosti.

Za človeka, ki se ukvarja s psihometrijo nek osebni predmet ni le fizični predmet, ampak tudi predmet z energijskim ovojem, ki jo je potrebno na pravilen način in s pravim motivom odviti in v njem razbrati energijsko sliko. Osebni predmeti, ki se nahajajo v našem avričnem polju in tudi predmeti, ki jih za nekaj časa podržimo v roki, se navzamejo naše vibracije. V njihov energijski plašč se vtisne naše psihoenergijsko stanje z vzroki in posledicami vred. To pa je zelo dragoceno na primer pri duhovnem zdravljenju. Je že tako, da nenavadnih sposobnosti nimamo zato, da bi služile našim osebnostnim potrebam ali da bi bile same sebi namen. Imamo jih možnost razvijati šele takrat, ko je v nas že prebujen tihi glas vesti in odprto srce, ki v svoji globini so-biva in so-čuti z vsemi bitji.

Ko nam človek, ki mu želimo pomagati, prostovoljno izroči svoj osebni predmet ali pa v nek predmet vtisne svojo vibracijo, se za "psihometrika" začne notranje meditativno delo. Pred "merjenjem" se moramo temeljito umiriti, tako fizično kot tudi čustveno in miselno, saj sicer lahko lastne vsebine vdirajo v našo zavest, namesto da bi razbirali stanje drugega. V mirnem in sproščenem stanju dopustimo, da se prek predmeta, ki ga imamo v dlaneh, avrično povežemo in uglasimo z njegovim lastnikom. Notranje ga objamemo in pustimo, da se nam prek predmeta razodeva njegovo psihoenergijsko stanje. Lahko potujemo po avričnih ovojih, kot bi jih pregledovali - pozorno in ljubeče. Kjer začutimo blokado v bioenergijskem oz. etrskem avričnem polju, se pomudimo malo dlje in skušamo dobiti vtis za kakšno oviro gre in kako znova vzpostaviti harmoničen pretok. Energijski vozel je največkrat le posledica ali preslikava nekega globljega neravnovesja ali konflikta v duševnosti ali razumu. To sodobna medicina pozna kot psihosomatske bolezni. Tako "izmerjeno" stanje je lahko dobra podlaga za nadaljni proces zdravljenja ali terapije, saj pripomore h globljemu razumevanju človeka kot celostnega bitja.

Darja Cvek Mihajlović