VSEBINA

NEKAJ, KAR STE ŽELELI VEDETI O SPOLNOSTI, A SI NISTE UPALI VPRAŠATI

Oče vpraša pubertetnika, ki se je ravnokar vrnil iz šole: "Kaj ste se danes učili v šoli?" "Imeli smo predavanje o spolnosti," odgovori sin. "In kako je bilo?" vpraša oče. "Najprej nam je duhovnik predaval o tem, zakaj ne smemo, potem nam je predaval zdravnik o tem, kako ne smemo, in na koncu nam je še ravnatelj povedal, kje ne smemo."

Hja, tako je bilo včasih, bi lahko rekli. Ker je bila spolnost tabu tema, smo o njej malo govorili in tudi malo vedeli. Danes je drugače. O spolnosti se v medijih veliko piše in govori, nemalokrat pa so prispevki omejeni na razne raziskave o vplivu spolnosti na delovanje organizma in posledično na zdravje in počutje. Postrežejo nam s številnimi podatki o krvnem pritisku, srčnem utripu ter frekvenci dihanja med spolnim odnosom in orgazmom, kar vpliva na boljšo prekrvitev telesa in izločanje raznih hormonov, ki pospešujejo nastajanje belih krvničk, krepijo srce, ožilje in imunski sistem ter zmanjšujejo možnost infarkta. Nedvomno, da omenjeni podatki v veliki meri držijo, saj so plod meritev in raziskav, toda problem je v tem, da tovrstni prispevki spolnost nehote zožijo na koristno in zdravo početje, kot bi šlo za nekakšno telovadbo. V takih prispevkih je pogosto izpuščena zelo pomembna dimenzija spolnosti - odnos med moškim in žensko. Prav od tega je odvisno, kakšna bo kakovost spolnega odnosa in nenazadnje tudi koristnih sprememb v organizmu.

Posledica naravnanosti sodobne potrošniške in zgolj na cilj usmerjene družbe je, da o spolnosti govorimo in k njej pristopamo vse preveč površno. V resnici pa, navkljub liberalizaciji spolnosti, o njej še vedno premalo vemo. Da je to res tako, pričajo številne težave, s katerimi se soočajo pari na področju spolnosti. Ameriški strokovnjaki ocenjujejo, da je v ZDA okrog 40 milijonov žensk izgubilo željo po spolnih odnosih. V številnih zakonih partnerja sploh nimata več spolnih odnosov, če pa jih že imata, ženske privolijo v odnos bolj zaradi občutka dolžnosti kot zaradi lastne želje. Seveda so tudi primeri, kjer si spolnosti želi žena, mož pa ne, vendar je takih primerov veliko manj. Glede na to, da število ločitev v svetu strmo narašča (v Angliji se menda že vsak drugi par loči), lahko sklepamo, da se težave v odnosih med spoloma hitreje kopičijo, kot razrešujejo. Pogosto se dogaja, da po določenem času skupnega življenja eden ali kar oba partnerja postaneta razočarana drug nad drugim, ker se njuno skupno bivanje ne odvija tako, kot je vsak od njiju pričakoval. Rezultat teh razočaranj so občasna ali pogostejša medsebojna nestrpnost, jeza, konflikti, strahovi in zamere zaradi katerih se partnerja samo še bolj odtujujeta drug od drugega.

Nezadovoljstvo in čustvena odtujenost pa zelo nespodbudno vplivata na spolno življenje parov, zlasti na ženski del populacije. Za razliko od žensk, moški precej lažje ločujejo čustva od spolnosti. In zdaj smo prišli do zelo pomembnega dejavnika številnih razhajanj med spoloma - različnosti. No, če sem bolj natančen, bistvo problema med moškimi in ženskami ni v različnosti sami po sebi, ta je bila, je in bo še naprej ostala naša spremljevalka. Težave nam povzroča največkrat obojestransko nepoznavanje in neupoštevanje razlik med spoloma.

Ženski in moški princip

Stari Kitajci so vse pojave v življenju dojemali kot dinamičen in ustvarjalen preplet dveh polarnih energij - jina in janga. Jin predstavlja ženski, jang pa moški princip energije či, ki je povsod prisotna. Či je nekakšna prvobitna moč, ki vse prežema in omogoča življenje, razvoj in duhovno rast vseh bitij. Ta dva polarna kozmična principa zasledimo tudi v staroindijskih svetih spisih, kjer moški princip predstavlja bog Šiva, ženskega pa boginja Šakti.

Poudariti je treba, da ženskega in moškega principa ne smemo enačiti z osebami ženskega in moškega spola. Jin in jang sta temeljni energiji, ki prežemata vse, kar obstaja, to pa pomeni, da sta obe energiji prisotni v vsakem moškem in v vsaki ženski. Običajno je tako, da je pri moških bolj poudarjen princip jang, pri ženskah pa jin, čeprav tudi to pravilo potrjujejo izjeme. Obstajajo namreč ženske, pri katerih prevladuje princip jang, kot tudi moški, pri katerih prevladuje jin. S psihološkega zornega kota je nekaj podobnega odkril tudi Karl Gustav Jung, ki je trdil, da sta v vsakem človeku prisotna Anima in Animus - notranja ženska in notranji moški.

Moški in ženski princip sta torej dva nasprotujoča si pola, ki skupaj sestavljata celoto, in le če sta v dinamičnem ravnovesju, omogočata plodno in ustvarjalno življenje. Elementa, ki sta povezana z moškim principom, sta ogenj in zrak, z ženskim principom pa sta povezana elementa voda in zemlja. Zato moški princip opredeljujejo hitrost, iniciativnost, globalističen pogled in svoboda, ženski princip pa taktnost, odzivnost, ukvarjanje s podrobnostmi in vpetost. Za ohranjanje življenja je zelo pomembno, da sta jin in jang v medsebojnem ravnovesju. Enako velja za elemente v naravi. Za vsa živa bitja je bistveno, kakšno je ravnovesje med njimi, zlasti med vodo (padavinami) in ognjem (soncem). Porušeno ravnovesje, bodisi da je preveč padavin bodisi da je preveč sonca, pogubno vpliva na življenje.

Stari Kitajci so, tako kot vse drugo, spolnost razumeli kot združitev in prepletanje jina in janga. Princip jin se v spolnosti vede kot voda - dolgo potrebuje, da zavre, toda potem kar nekaj časa ostane vroč. Princip jang pa ravno nasprotno - je kot ogenj, ki se hitro razplamti, a tudi hitro ugasne. Ker imata jin in jang nasprotne lastnosti in potrebe, lahko življenjska energija razvije svojo polno moč le, če sta principa v pravem ravnovesju. Takrat podpirata drug drugega, se krepita in delujeta zdravilno. Za jin pravijo, da se giblje počasi in navzdol, je kot voda, ki počasi teče in se prelivajoče prilagaja terenu. Zato so ženskam všeč nežnosti in božanje po telesu. Da se predajo in odprejo svoje srce, potrebujejo čas, počutiti se morajo varne in sprejete. Energija jang pa je kot ogenj, plapola od spodaj navzgor in jo je mogoče hitro zanetiti. Prav zaradi te hitrosti moški komaj čakajo dotikov genitalnih področij in spolno združitev.

Jang je vedno tisti, ki daje pobudo, vodi in usmerja. Jin pa si globoko v sebi želi, da bi bil voden, a se zares lahko prepusti le, če se ga vodi potrpežljivo, z občutkom in ljubeznijo. Pobudo torej vedno sproži jang. V odnosu med spoloma to pomeni, da pobudo da moški ali moški princip v ženski. Vselej pa je to jang, ki vedno prvi prične oddajati energijo. Šele ko jin (to je lahko ženska ali pa ženski princip v moškem) iniciativno energijo sprejme in obdela, lahko začne vračati svojo energijo. Da bi moški in ženske bolje razumeli sebe in drug drugega, bi morali poznati naravo jina in janga. Na tej osnovi bi se lahko učili vzpostavljati ravnovesje med tema polarnima energijama v sebi in v medsebojnih odnosih, vključno s spolnim odnosom.

Če bi moški bolje poznali princip jin in bi ga tudi v večji meri prebudili v sebi, bi vedeli, da je treba biti do žensk bolj pozoren in rahločuten, ne da bi pri tem izgubili svojo pravo (moško) polariteto. Le tako bi lahko dajali ženskam tisto, kar potrebujejo in si želijo. Podobno je z ženskami. Če bi bolje poznale princip jang in tudi v sebi vzpostavile boljši stik z njim, bi bile do moških bolj razumevajoče. Vedele bi tudi, da jim ne smejo stvari sporočati po ovinkih, temveč jasno in neposredno, ne da bi pri tem izgubile žensko nežnost in očarljivost. Problem nekaterih 'emancipiranih' žensk je v tem, da so v borbi za emancipacijo preveč zanemarile svoj ženski princip in dale preveliko težo jangu, kar pa ni prava emancipacija jina.

Pomen predigre

Že precej pred telesno združitvijo bi naj moški začel zapeljevati žensko z dejanji, s katerimi ji izkazuje naklonjenost. S pozornostmi in skupnimi dejavnostmi moški 'segreva' oziroma prebuja princip jin v partnerki. Šele ko je ta dovolj prebujen, lahko pride do spolne združitve, ki bo izpolnjujoča za oba. Prebujena energija jin omogoča moškemu in ženski, da sprejemata energijo, ki se sprošča pri spolnem aktu in vsrkata njeno zdravilno moč. Če do spolne združitve pride prezgodaj, je udeleženo premalo jina. Ženska bo ostala nepotešena, moški pa bo energijsko gledano ošibel, ker či partnerke ni imel možnosti, da bi se zares aktiviral, to pa pomeni, da moški ni mogel prejeti toliko, kot je dal. Ženska energija je počasnejša in ne more prodreti v predel medenice tako hitro kot moška.

Zaradi nepoznavanja prave narave jina in janga je nastala šala, povezana s predigro, ki pa je v veliki meri odraz dejanskega stanja: "Ženske imajo rade, če predigra traja 30 do 40 minut. Moški imajo radi, če predigra traja 30 do 40 sekund. Vožnja do stanovanja za moškega šteje kot del predigre."

Ker so stari Kitajci spolnost razumeli kot tehniko, ki je posameznika povezovala z življenjsko močjo, so se ji skrbno posvečali. Velik pomen so dajali bogati predigri. Vsak poljub, vsaka masaža in nežno božanje so prek ustreznih energijskih poti (meridianov) povzročili, da se življenjska energija v določenem delu telesa lažje pretaka. Posebno pozornost so namenjali ljubkovanju prsnega predela, tako pri ženskah kot tudi pri moških, ker tu potekajo meridiani, ki so povezani s srcem, z jetri in z želodcem. S tem, ko energijo jang nadzorujemo, omogočimo energiji jin, da se intenzivneje udeleži pri spolnem odnosu, kar blagodejno vpliva na oba partnerja. Pri izmenjevanju nežnosti se v telesih obeh partnerjev sproščajo endorfini, ki dajejo občutek sreče in prijetne omame. Sproščata se tudi estrogen in progesteron zaradi katerih je koža dobro prekrvljena, kar krepi njeno tkivo in preprečuje izsušitev - posledica pa je bolj mladostni videz. Poleg tega ta dva hormona predstavljata dobro preventivo pred krčnimi žilami, celulitom in bolečimi menstruacijami. Skratka, nežnost in predigra sta zelo pomembni.

Na to, kaj vse spada k predigri, lahko gledamo z ožjega ali s širšega zornega kota. Ozko gledano je to čas, ko si partnerja izkazujeta medsebojno pozornost s poljubi, z objemanjem in z nežnostmi neposredno pred spolnim odnosom. Širše gledano pa kot del predigre lahko vidimo vse pozornosti, ki si jih izkazujeta čez dan. Osnovni namen predigre je 'segrevanje' jina ne samo v ženski, ampak tudi v moškem. Izkazana pozornost pa je oblika ljubezni. In če si partnerja izkazujeta drobne pozornosti čez dan, se 'segrevanje' jina že ves čas odvija. Če si denimo že zjutraj iskreno zaželita dobro jutro in uspešen dan, se občasno spomnita drug drugega s kakšnim darilom ali sporočilom podpore, se skupaj dogovarjata o delitvi domačih opravil, spoštujeta delo, ki ga opravlja drugi, in še bi lahko naštevali, potem je zvečer, ko se uležeta v zakonsko posteljo, jin že 'segret na 800 C' in tistih ' 200 C do vrelišča' ni več težko doseči. Če pa sta si čez dan ves čas v laseh in če je mož do žene za nameček še grob, potem je 'temperatura' principa jin zvečer v postelji ' 00 C' in ga v času, ki jima je še na razpolago, ni možno pripeljati do 'vrelišča'. Če v takih razmerah vseeno pride do spolnega odnosa, potem je dejaven predvsem princip jang. To pa ni tisto pravo.

Zvestoba, da ali ne?

Posvetimo zdaj še nekaj pozornosti vprašanju zvestobe. Najprej bom povzel nekaj misli še živečega indijskega modreca Sai Babe: "Današnja oblika spolnosti je odkrita s strani moških in za moške. Nič na njej ni ženskega. Skrite sanje ženske so intimna spolnost z enim moškim. Skrite sanje moškega so intimna spolnost z mnogimi ženskami. In prav to so moški danes dosegli - na račun žensk. S svojo miselnostjo jim je uspelo 'okužiti' tudi mnoge ženske, češ da si lahko kadarkoli izberejo novega moškega. Problem pa je v tem, da ženska globoko v sebi noče vedno novega moškega. Ko se odloči za moškega, želi, da bi pri tem tudi ostala. Noče živeti tako, kot si to predstavlja moški, ampak kakor ustreza njenemu bistvu."

Če pogledamo, kako je spolnost prikazana v številnih filmih, lahko temu samo pritrdimo. Skoki čez plot in pogosto menjavanje partnerjev so nekaj povsem običajnega, ker je vse podrejeno iskanju 'ta pravega', idealnega. V filmih lahko pogosto vidimo, kako si dva, ki sta se šele pred kratkim spoznala, padeta v objem in se nadvse strastno prepustita spolnim užitkom. Verjetno režiserji dajejo take vložke v svoje filme, ker si ljudje tega želijo, žal pa se premalo zavedajo, kakšen zgled dajejo s tem mladi, spolno dozorevajoči generaciji. Kakšne predstave o spolnosti si bodo ustvarili ti mladi ljudje, s kakšnimi nerealnimi pričakovanji bodo šli svojim prvim spolnim izkušnjam naproti in koliko razočaranj in manjvrednostnih občutkov bo temu sledilo ...

Sai Baba še pravi: "Ženskam taka oblika spolnosti brez odločitve in jasnosti škodi, kajti uničuje jih nenehna negotovost, s katero živijo: 'Kako dolgo bo še trajal najin odnos? Kako se bo odzval, če zanosim?' Ženske, ki imajo mnoga nestalna razmerja, in to že od obdobja adolescence, so zakrnele, bojevite, pogosto trpijo za ženskimi boleznimi in sčasoma postajajo vse bolj napete. Tudi moškim taka oblika spolnosti v resnici škodi, kajti v njihovem življenju ni nikoli miru, saj so nenehno na lovu za novimi pustolovščinami. Nikoli se ne odločijo za eno žensko, zato tudi v vsaki drugi vidijo potencialno partnerko." Moški, ki ne živijo takega življenja, so seveda izvzeti.

Sai Baba torej svetuje zvestobo, kar je, če trezno premislimo, povsem logično. Če želimo zares poglobiti odnos z nasprotnim spolom, se je smiselno posvetiti le enemu partnerju. Več partnerjev ko imamo, bolj nemirno je naše življenje in bolj površni so ti odnosi. To pa še nikogar ni osrečilo.

Brane Krapež