SPOLNOST V ZAKONU

Strokovnjaki ocenjujejo, da je v ZDA okrog 40 milijonov žensk izgubilo željo po spolnih odnosih. V številnih zakonih partnerja sploh več nimata spolnih odnosov, če pa jih že imata, ženske privolijo v odnos bolj zaradi občutka dolžnosti kot zaradi lastne želje. V nekaterih zakonih je situacija obrnjena - spolnosti si želi žena, mož pa ne, vendar je takih primerov veliko manj. Tako stanje na spolnem področju je vir mnogih konfliktov, strahov, zamer in odtujenosti med zakonskimi partnerji, kar ima zelo velik vpliv na družinsko vzdušje, s tem pa seveda tudi na vzgojo otrok.

Menim, da je stanje v zakonskih in izvenzakonskih skupnostih tudi pri nas precej podobno, čeprav ne poznam nobene raziskave, ki bi obravnavala to problematiko. Razlogov za to je veliko. Največkrat pa problemom v spolnosti botrujejo težave na čustvenem področju, pri čemer je vsak par pravzaprav zgodba zase in zato nima smisla naštevati vzrokov in posploševati. Bistvo problema bomo lažje razumeli, če si kar pogledamo dva konkretna primera. Oba sta prikazana kot pogovor zakoncev s svetovalcem.

Prvi primer

ŽENA: Z možem sva hodila že v srednji šoli. Spolnost nama je vedno pomenila veliko, po prvem otroku pred štirimi leti pa mi ni več do spolnih odnosov. Vse bi naredila, da bi se izognila spolnemu odnosu. Problem je v tem, da se moževa želja po spolnosti ni zmanjšala, jaz pa nikoli nisem pri volji. Če že spolno občujeva, je vse skupaj hitro in brez pomena. Pred sedemnajstimi meseci sva dobila drugega otroka. Od takrat naprej praktično nisva več imela spolnih odnosov. Čutim, da se mož oddaljuje. Rada bi rešila zakon, ker ga ljubim, ampak ne čutim potrebe po spolnosti in ne vem, kaj naj naredim.

SVETOVALEC MOŽU: Kako se počutite, ko si jo želite, pa vas zavrne?

MOŽ: Včasih me to precej razjezi. Ne vem več, kaj naj naredim. Sprašujem se, kam to pelje. Začneva se prepirati in to postane velik problem. Pravzaprav niti ne vem, ali je to s spolnostjo majhen ali velik problem, vem pa, da je čedalje slabše. Začela sva se prepirati o vsem mogočem, o meni, o njej, o gospodinjstvu, o delu, o vzgoji otrok.

SVETOVALEC: Kako pa se počutite kot moški?

MOŽ: Ne počutim se več možatega. Mislim, da je to občutek, ki ga mora ženska dati moškemu. Nekateri se hvalijo, kako dobro spolno življenje imajo in nehote začnem premišljevati, da mogoče nisva za skupaj. Vedno moram prevzeti pobudo in jo skoraj prositi za seks. Ona pa misli, da morava spolno občevati, ker že dolgo nisva. Rad bi, da bi bilo bolj spontano.

SVETOVALEC ŽENI: Si želite izboljšati vajino spolno razmerje?

ŽENA: Da.

SVETOVALEC: Si to želite, ker se to od vas pričakuje, ali zato, ker mislite, da v odnosu nekaj manjka?

ŽENA: Zato, ker nama nekaj manjka.

SVETOVALEC: Kaj vama manjka?

ŽENA: Intimnost, povezanost žene in moža.

SVETOVALEC: Mislite, da je z vama tako, ker se je v vas nekaj spremenilo ali pa je na to vplival spremenjen način življenja?

ŽENA: Mislim, da je način življenja. Po prvem porodu sem si mislila: "Mama sem. Mame niso seksi. Mame tega ne delajo."

SVETOVALEC: Prenehali ste biti žena in postali samo mama?

ŽENA: Mislim, da se je zgodilo prav to. Pred poroko in preden sva dobila otroke, sva hodila ven. Zmeraj sem se lepo oblekla. Lepo sva se imela, tudi v spolnosti. Zdaj pa zaradi otrok ves čas hitim in skrbim zanju. Velikokrat cel dan skrbim za otroka, zvečer pa si vzamem nekaj časa za svoje potrebe. Ko pridejo na vrsto njegove potrebe, ne zmorem več. Mislim, da sem se nevede odločila, da bom vzgajala otroke in bila mama. Ko pa bodo otroci šli, bom spet žena.

SVETOVALEC: Kaj pa, če se vaš načrt ne bo izšel? Kaj, če vajin zakon ne bo več dolgo trajal? Tudi če bosta ostala skupaj, bosta čustveno ločena. Živeti skupaj še nič ne pomeni. Postali ste mama in prenehali biti žena, toda to se ne bo obneslo. Iskreno se morata pogovoriti o svojih potrebah, vaših in moževih, ter se dogovoriti o delitvi obveznosti in času, ki ga bosta posvetila drug drugemu. Vnesita v življenje spremembe, ki bodo koristile vajinemu razmerju, sicer bo samo še slabše.


Drugi primer

MOŽ: Na začetku sva se ljubila vsaj trikrat na teden, včasih tudi po trikrat na dan. Že ob pogledu nanjo sem si jo zaželel. Nosil sem ji rože, bonbone in jo klical v službo. Popolno je bilo. Trenutno pa je najin zakon na zelo majavih nogah. Hitro se razburim in sem zadirčen. Vse težave prinesem domov. Včasih jo zmerjam z najgršimi možnimi besedami, potem pa se ji čez pet minut opravičujem. Pravi, da je kriv moj odnos do nje in da ne more biti prijazna z mano, ker tako delam z njo. Enkrat sem se tako razjezil, ker se ni hotela ljubiti, da sem jo potem, ko je ona to želela, zavrnil. O tem se sploh ne pogovarjava, ker bi se takoj začela kregati.

ŽENA: Zviška govori z mano, kriči, zmerja me, govori, da sem neumna. Ponoči pa bi rad bil z menoj. Razburja se in jezi, ker nočem spati z njim. Ker se tako močno razjezi, mu v strahu kar ustrežem.

SVETOVALEC ŽENI: Kako živite s takim bremenom?

ŽENA: Težko je. Nikoli ne vem, kdaj ga bo spet kaj razjezilo. Če ne najde nič drugega, pa začne kriviti mene. Za vse, kar gre narobe, sem kriva jaz. Če pa gre v redu, si sam lasti zasluge. Težko je tako živeti.

SVETOVALEC: Kako se počutite, ko vas graja, potem se vam pa prilizuje?

ŽENA: Skoraj ga zasovražim. Seveda ga ne zares. To se vleče že nekaj let, zdaj sem se že skoraj navadila. Dolgo že prenašam to.

SVETOVALEC: Kakšno mnenje imate o sebi ob vsem tem? Še veste, kdo v resnici ste?

ŽENA: Niti ne.

SVETOVALEC MOŽU: Lahko razumete to, da si ne želi spolnosti z vami, če cel dan grdo ravnate z njo in jo krivite za vse?

MOŽ: Ja.

SVETOVALEC: Veste, žena ni odlagališče za smeti. Ona ni kriva za vaše težave v službi. Ne morete vsega kar prinesti domov in stresti nanjo. Verjetno niste ponosni na to, da se znašate nad njo.

MOŽ: Ne, sploh ne.

SVETOVALEC: Kako ste se počutili zdaj, ko je to pripovedovala in ko vidite, kako trpi?

MOŽ: Boli me, ko jo gledam takšno, ko vidim, kako trpi in je žalostna. Boli me tudi, ko se znašam nad njo. Trudim se postati boljša oseba. Res se trudim, da tega ne bi več delal, toda težko je. Cel dan sem v službi pod stresom in vse to prinašam domov. Ko pridem domov, pričakujem od nje, da me bo razumela. Želim si topline, ljubezni, sprostitve.

SVETOVALEC: Mislite, da boste dosegli to, kar želite, tako da bo ona plačevala za vaše službene probleme?

MOŽ: Mislim, da ne.

SVETOVALEC ŽENI: Mož vas čustveno zlorablja, vi pa mu v postelji daste prosto pot. Kakšno mnenje imate po tem o sebi?

ŽENA: Počutim se, da sem neumna. Dovolim mu, da mi to dela. Kadar hoče biti z mano, se mu ponavadi vdam, čeprav mi ni prijetno. Imam spolne odnose z njim, ker vem, da se bo sicer razjezil. Rekel bo, da iščem prepir.

SVETOVALEC: Najprej si morate obljubiti, da boste s sabo začeli ravnati spoštljivo. Potem zahtevajte, da tako z vami ravna tudi vaš mož, drugače nima kaj iskati v vaši postelji. Kaj menite, če boste zbrali moč in se postavili zase, bo to pomagalo ali škodilo razmerju?

ŽENA: Mislim, da bo pomagalo.

SVETOVALEC OBEMA: V vajinem razmerju se izmenjujeta samo spolnost (seks) in prepir, to pa ni temelj zakona. Temelje morate postaviti na novo. Najprej me zanima, ali vama je sploh do tega, da ostaneta skupaj?

MOŽ: Da.

ŽENA: Je, želim si, da bi bilo kot nekoč.

SVETOVALEC ŽENI: Naučiti se morate postaviti zase in zelo dobro bi bilo, če bi vam mož bil pri tem v oporo.

SVETOVALEC MOŽU: Podpirajte jo v njenih prizadevanjih, da se nauči postavljati meje. Sami pa postavite ločnico med službo in domom. Če hočete, da dom postane oaza miru in ljubezni, morate tudi nekaj vložiti v to. Ne smete verjeti, da žena noče imeti spolne odnose zato, da vam kljubuje, pač pa v pogovoru z njo skušajte ugotoviti, česa si želi in kaj pogreša. S stresanjem jeze nanjo si delate medvedjo uslugo.


Ta dva primera nazorno kažeta, kako pomembno vlogo ima v zakonu spolnost. Spolni odnos naj bi bil izraz bližine in medsebojne povezanosti partnerjev. Pri spolnosti seveda ne gre za to, kolikokrat na teden ali na mesec ste spolno aktivni. Če sta oba zadovoljna s frekvenco, potem je vse v redu. Problemi nastanejo, ko si eden želi (več) spolnosti, drugi pa ne. To je že znamenje težav, ki bi jih bilo dobro čimprej osvetliti in odpraviti, sicer lahko razmerje zaide v še hujše težave. Stanje spolnega razmerja je ponavadi odsev stanja razmerja na splošno, še posebej na čustvenem področju. Na to pa vplivajo številni dejavniki. Lahko je eden od partnerjev preobremenjen, lahko se ne počuti dovolj spoštovan in ljubljen, lahko se ne počuti več dovolj privlačen (zlasti ženske po porodu) in še bi lahko naštevali. Končni rezultat pa je mnogokrat neizpolnjeno spolno življenje. V resnici je tisto, kar manjka v razmerju brez spolnosti, bližina, povezanost in občutek varnosti. Spolnost je zelo občutljiva zadeva, zato mora temeljiti na zaupanju. Partnerja se morata odkrito pogovoriti in najprej ugotoviti, ali sploh želita izboljšati odnos, šele potem se je smiselno lotiti odpravljanja težav, vendar z ljubeznijo in potrpežljivostjo. Pogosto je razmerje tako zapleteno, da partnerja potrebujeta pomoč izkušenega svetovalca. Ta pot je včasih naporna, vendar je vseeno lepa. Na njej se partnerja bolje spoznata in postaneta odkrita drug do drugega. Če tega ni, ne moreta biti zares intimna. Medsebojna odprtost in iskrenost čustveno zelo poveže partnerja in spolni odnos je potem samo nadaljevanje tega povezovanja na fizični ravni. Vendar pri tem ne smeta izgubiti sebe, ne smeta pozabiti, kdo sta.

Stanje zakonskega razmerja ima vedno velik vpliv tudi na otroke. Če je razmerje trdno, bodo otroci sproščeni, počutili se bodo varne. Zmotno je, če partnerja usmerjata vso energijo samo v otroke ali samo v poklicno kariero, ker jo potem prenehata vlagati v jedro družine - v ljubezensko razmerje med možem in ženo. Pri tem je treba narediti preklop in spremeniti svojo spolno in miselno naravnanost od: "Moram te dobiti! Moram te imeti!" do: "Kdo si v resnici? Kaj je bistvo najinega odnosa? Kdo sva?" Tako se bo pričelo pravo zbliževanje, ki bo imelo svoj učinek na duhovnem, čustvenem in seveda tudi na spolnem področju. Prav po tem nekje globoko v sebi vsi hrepenimo, na žalost pa imamo premalo znanja in izkušenj, zlasti pa premalo poguma in vztrajnosti, da bi se resno lotili prenove svojega razmerja. Na poti spoznavanja sebe in svoje boljše polovice se boste še marsikdaj 'spričkali'. Pa kaj! Vedno lahko o teh pripetljajih premislite, razmejite odgovornost in se pozneje iskreno pogovorite s partnerjem. To vas bo samo še bolj zbližalo.


Brane Krapež

Prva stran