Rezultati raziskave

V raziskavi o Šoli čustvene inteligence je sodelovalo 314 slušateljev, ki so program obiskovali v šolskem letu 2003/2004. Vprašalnik je bil razdeljen na tri dele:

• VPLIV programa Šole čustvene inteligence na kvaliteto življenja slušateljev;
• KVALITETA programa Šole čustvene inteligence;
• PODATKI slušateljev, ki so izpolnjevali vprašalnik.

VPLIV PROGAMA NA KVALITETO ŽIVLJENJA SLUŠATELJEV

S tem delom vprašalnika smo želeli ugotoviti, ali slušatelji pri sebi opažajo kakšne spremembe, ki jih pripisujejo obiskovanju programa. Z vprašanji smo skušali zajeti čim več vidikov, ki vplivajo na kvaliteto življenja: samopodoba in odnos do sebe, premagovanje stresnih situacij, ravnanje s čustvi, medsebojni odnosi in komunikacija, zdravstveno stanje, razvade .

Vprašanja so bila zastavljena tako, da so slušatelji pri vsakem imeli možnost izbire enega od štirih odgovorov. Naj za lažjo predstavo navedemo primer:

Kako ravnate s svojimi čustvi, odkar obiskujete program?

• manj ustrezno
• enako kot prej
• bolj ustrezno
• mnogo bolj ustrezno

V tabeli so prikazani odstotki tistih, ki so pri posameznem vprašanju izbrali odgovor 'mnogo bolje kot prej' in odstotki tistih, ki so odgovorili z 'bolje kot prej' ter pri vsakem vidiku življenja seštevek obeh.
Izraz 'prej' se nanaša na obdobje pred obiskovanjem Šole čustvene inteligence.

Največ slušateljev (skoraj 95 %) opaža, da se mnogo bolje (33,1 %) ali bolje (61,8 %) zavedajo svojih resničnih potreb. Ta podatek je zelo spodbuden, saj je lahko le človek, ki je uglašen s samim seboj, v ravnovesju tudi z drugimi ljudmi in kot takšen dejavno prispeva v življenje družbe, kjer dela in živi. Več kot 90 % slušateljev tudi opaža, da se bolje kot pred obiskovanjem programa odzivajo v stresnih situacijah in da bolj ustrezno ravnajo s svojimi čustvi. Obe spretnosti sta zelo pomembni, saj se njuno pomanjkanje velikokrat izraža kot pretirano uživanje alkohola, kajenje, čustveno in fizično nasilje, veliko število prometnih nesreč in podobno. Zelo visoki odstotki (več kot 80 % vseh slušateljev) nakazujejo, da program v pozitivni smeri vpliva tudi na izboljšanje komunikacije in medsebojnih odnosov, na odnos do sebe (samopodoba, samozavest) in na splošen odnos do življenja (optimizem, sproščenost, reševanje problemov).

Še kratek pogled na razvade:

• Kadilo je 25,6 % vseh slušateljev, od tega jih je v času obiskovanja programa prenehalo 28 %, 22 % pa kadi manj. Polovici tistih, ki so kadili, je program torej pomagal, da kadijo manj ali pa so kajenje povsem opustili.
• Alkoholne pijače je običajno uživalo 34,4 % vseh vprašanih. Kot posledica obiskovanja Šole čustvene inteligence jih 23 % ne pije več oz. zelo redko, 17 % pa uživa manj alkoholnih pijač.
• Pomirjevala ali uspavala je običajno jemalo 13,4 % slušateljev, obiskovanje programa je 55 % pomagalo, da so jih povsem opustili, 17 % slušateljev pa jih jemlje manj kot pred vključitvijo v Šolo čustvene inteligence.

KVALITETA PROGRAMA ŠOLE ČUSTVENE INTELIGENCE

Slušatelji so posamezne vidike programa ocenjevali s petimi možnimi ocenami:

zelo slabo (1), slabo (2), povprečno (3), dobro (4), zelo dobro (5).

Kot je razvidno iz tabele, je celoten program ocenjeno s povprečno oceno 4,44, kar pomeni skoraj 90 % najvišje možne ocene. Z oceno dobro (4) in zelo dobro (5) pa je celoten program ocenilo 91,5 % vseh slušateljev. Najvišje ocene so povezane s predavatelji v programu: ocena učitelja, njegova podpora in pomoč slušateljem, možnost izražanja mnenj in vprašanj in način podajanja snovi. To potrjuje naše prepričanje, da je način dela, ki ga uporabljamo (izkustveno-interaktivno učenje), pravilen. Najnižja ocena je povezana z gradivom za program in lokacijo izvedbe. Naj povemo, da je bilo celotno gradivo za program v letošnjem šolskem letu prenovljeno, tako da verjamemo, da bi bila letos ocena za gradivo precej višja. Program največkrat poteka v najetih prostorih na različnih osnovnih ali srednjih šolah. Zavedamo se, da ta lokacija ni vedno najboljša in si želimo, da bi kdaj v prihodnje lahko imeli lastne učilnice v vseh večjih krajih.

Poleg ocenjevanja navedenih vidikov programa so slušatelji izrazili tudi svoje (ne)strinjanje s petimi trditvami. Na voljo so imeli pet odgovorov: se ne strinjam (1), se deloma ne strinjam (2), sem nevtralen (3), se deloma strinjam (4), se strinjam (5).

* Povprečna ocena 1 bi pomenila nestrinjanje v celoti, povprečna ocena 5 pa strinjanje v celoti.

Več kot 80 % slušateljev se je strinjalo, da so v programu pridobili koristne napotke za življenje (82,2 %) ter tudi novo znanje in informacije (81,2 %). Če jim prištejemo še 15 % tistih, ki se z obema trditvama deloma strinjajo, to pomeni več kot 95 % vseh (to izražata tudi visoki povprečni oceni 4,79 oz. 4,76). Zanimivi so odgovori pri tretji in četrti trditvi. Ponovno se skoraj 95 % vprašanih povsem ali deloma strinja s predlogom, da bi bile vsebine programa vključene v redno izobraževanje vsakega državljana. To slušatelji večkrat predlagajo tudi, ko obiskujejo program. Prav tako več kot 90 % podpira finančno pomoč države oz. občin pri programu. Pri usklajenosti programa s potrebami slušateljev (trditev 5) je odstotek tistih, ki se povsem strinjajo sicer manjši (55,1 %), vendar če mu dodamo še tiste, ki se deloma strinjajo, skupen rezultat zopet preseže 90 %.

PODATKI O STRUKTURI SLUŠATELJEV

314 slušateljev Šole čustvene inteligence je v šolskem letu 2003/2004 program obiskovalo v 11 različnih krajih Slovenije. Največ slušateljev je bilo v Ljubljani (43,6 %), skoraj 20 % v Mariboru, v ostalih krajih pa manj kot 10 % (Celje, Krško, Koper, Kranj, Nova Gorica, Novo mesto, Ptuj, Radovljica, Sežana).

V programu prevladujejo ženske, saj jih je skoraj 80 %, moških pa dobro petino (20 %).

Največ slušateljev je starih od 41 do 50 let (28,7 %) in skoraj toliko od 31 do 40 let (28 %). Dobra petina je stara od 51 do 60 let, 16,6 % pa od 21 do 30 let. Starejših od 60 let je približno 5 %, mlajših od 21 let pa 1 %.

Srednješolsko izobraženih je dobra tretjina slušateljev (37 %) in prav tako jih skoraj tretjina ima višjo ali visoko izobrazbo (32,8 %). 23,2 % je univerzitetno izobraženih, magisterij ali doktorat pa jih ima 2,5 %. Skoraj 60 % slušateljev ima torej izobrazbo, ki presega srednjo šolo. Tistih z osnovno ali poklicno izobrazbo pa je manj kot 5 %.

66,2 % slušateljev je zaposlenih pri delodajalcu, 8,3 % jih dela v samostojnem poklicu in 6 % je brezposelnih. Prav tako 6 % je dijakov ali študentov, upokojenih pa jih je 12,7 %. Poročenih je slaba polovica, to je 47 %, v izvenzakonski skupnosti jih živi 15 % in četrtina vseh je samskih. Razvezanih je 9 % slušateljev, ovdovelih pa 2 %.

ZAKLJUČEK

Rezultati izvedene raziskave govorijo o tem, da Šola čustvene inteligence opravlja pomembno vlogo pri čustvenem opismenjevanju prebivalstva Slovenije in s tem dejavno prispeva k dvigu kvalitete življenja na vseh ravneh (psiho-fizični, individualni in socialni). S svojim vzgojno-izobraževalnim programom tudi odpravlja ali preprečuje neustrezne oblike vedenja posameznikov in družbe. Celoten program šole je po mnenju tistih, ki so ga že obiskovali, izpeljan kvalitetno in zanimivo. Odlikuje ga življenjska uporabnost in pestrost učnih metod.

Prva stran