VSEBINA

NASELJA NOVE DOBE - I. del

Se vam zdi, da je na tem svetu nekaj zelo narobe? Niste edini. Navsezadnje so časopisi polni zaskrbljujočih novic o naraščajočih konfliktih med 'razvitimi' in 'nerazvitimi' deli sveta, o vse večji revščini in boleznih, vse večjem onesnaževanju planeta in posledično podnebnih spremembah in neravnotežju, ki se kaže v vsako leto bolj očitnih izbruhih narave - neurjih in poplavah na eni, sušah na drugi strani. In sploh ni videti, da bi šlo na bolje. Prej obratno. In vse več je nesrečnih ljudi ...

Tudi v Soutripanju smo se lotevali tem, ki so tesno povezane z opisanimi problemi ter raziskovali njihove vzroke in posledice. V članku 'Kako pomagati?' (številka 22) smo ugotavljali, da je velik del človeške sebičnosti nasičen v ekonomskih nadnacionalnih korporacijah, ki imajo prav zato, ker je večina človeštva osredotočena na materialno bogastvo, izjemno moč v našem svetu. V članku z naslovom 'Globalizacija' (številka 25) smo spoznavali, da ta moč pogosto vlada tudi državam. V ZDA je v času predsednikovanja Georga Busha ml. diktat kapitala nad državo in njenimi prebivalci že povsem očiten (z vsemi negativnimi posledicami vred) in le še pritrdimo lahko filozofu in zgodovinarju Fernandu Braudelu, ko govori o vladavini korporacij.

Ugotavljali smo tudi, kako težnja za dobičkom, ki je bistvo korporacij, oblikuje način življenja vse večjega dela človeštva. Takšnemu 'trendovskemu' načinu življenja pravimo tudi potrošništvo in vse pogosteje ga dobesedno polagamo v zibko našim otrokom ter jih oblikujemo v zaslepljene odvisnike - več o tem lahko preberete v članku 'Potrošniška generacija' (številka 28).

V članku 'Bivališče - človekova tretja koža' (številka 27) smo podrobneje nakazali povezave med potrošništvom (ki širše gledano niti ni izum 20. stoletja, temveč lahko z njim označimo večji del človeške civilizacije) in našimi bivališči in naselji. Ugotavljali pa smo tudi, da lahko ponoreli in pogubni vrtiljak potrošništva tudi ustavimo - no, vsaj prispevamo k temu. S tem, da spremenimo naš način bivanja. Uredimo svoje življenje tako, da nam ne bo treba toliko trošiti. Načrtujemo in gradimo bivališča, ki bodo ustrezala predvsem osnovnim potrebam človeka, hkrati pa omogočala harmonijo z okoljem. Vzorci za naselja nove dobe že obstajajo in čas je, da pričnemo bolj smelo uresničevati načrte za ustvarjanje boljšega sveta. S prebujenim smislom za harmonično bivanje bomo lahko zgradili bivališča, domove, ki nam bodo omogočili, da bomo pozabili na bleščice plitkih želja potrošniške družbe in se pričeli usmerjati v razvijanje pravih vrednot ter izpolnjevanje globljega namena našega obstoja.

Razen arhitektov, med katerimi so tudi snovalci novega načina bivanja, pa so še pomembnejši ljudje, ki so se odločili živeti drugače in zgraditi naselja, ki sledijo smernicam trajnostnega razvoja. Pravimo jim tudi ekološka naselja (v angleščini se je uveljavil naziv Ecovillage). Nekatera so urbana, druga ruralna, nekatera bolj 'tehnično' naravnana ter posvečajo več pozornosti naravnim gradbenim materialom in ekološki gradnji (samostojni 'zeleni' viri energije, permakultura, lokalno čiščenje vode, recikliranje odpadkov), pri drugih je bolj poudarjen socialni vidik (delo doma, večgeneracijske družine, sožitje skupnosti), vsa pa težijo h kakovostnemu življenju in k sonaravnemu bivanju. Za večino ekoloških naselij so značilne kombinacije treh dimenzij: socialne oz. družbene, ekološke in kulturne oz. duhovne.

Bolj znana naselja, v katerih so postavljali temelje trajnostnemu načinu bivanja, so na primer Findhorn na Škotskem, Crystal Waters v Avstraliji, Lebensgarten v Nemčiji, The Farm v ZDA. To so naselja, v katerih so vse naštete dimenzije izrazito razpoznavne, razen tega pa posvečajo veliko pozornost izobraževanju in prirejajo najrazličnejše seminarje, od ekoloških do tistih, povezanih z duhovno rastjo. S svojim vzorom predstavljajo pomemben smerokaz človeštvu. Leta 1998 so Združeni narodi prva eko naselja uradno imenovali 'odličen model trajnostnega bivanja' na seznamu najboljših 100 primerov dobre prakse.

Da bi povečala svoj vpliv in preusmerila razvoj človeške civilizacije od pogubnih prepadov samouničenja, so se ekološka naselja povezala v globalno mrežo - Global Ecovillage Network ali kratko GEN (njihova spletna stran: www.gaia.org.). Vizija mreže GEN je planet različnih kultur vsega življenja, združen v oblikovanju skupnosti, ki v harmoniji med seboj in z Zemljo zagotavljajo potrebe te in prihodnjih generacij. Svoje poslanstvo vidi GEN v oblikovanju trajnostno usmerjene prihodnosti z vključevanjem, s podporo in z usklajevanjem naporov posameznih skupnosti za dosego socialne, ekonomske in ekološke harmonije. GEN podpira kulturo medsebojnega sprejemanja in spoštovanja, solidarnosti in ljubezni, odprte komunikacije ter vzgoje in izobraževanja na primerih. Služi kot katalizator za spust višjih aspiracij človeštva v praktično stvarnost. Poslanstvo GEN-a je pospešiti globalno transformacijo v trajnostni razvoj s podporo ekoloških naselij, povezovanjem s podobno mislečimi partnerji in razširjanjem izobraževanja in demonstracijskih programov na področju trajnostnega življenja. Cilji GEN-a so predvsem:

• podpora razvoju ekoloških naselij po vsem svetu
• zgraditi močno mednarodno, nacionalne in regionalne mreže ekoloških naselij
• oblikovati organizacijsko strukturo, ki bo sposobna povezati temeljna eko naselja in projekte v močno svetovno gibanje
• po vsem svetu razviti praktično usmerjene učne centre (Living and Learning Centres) za promocijo praktičnega načina učenja trajnostno usmerjenega življenja
• zastopanje trajnostnih skupnosti v javnosti
• sodelovanje z organizacijami in ljudmi s sorodno vizijo

GEN vključuje posameznike in organizacije in trenutno šteje 100 članov v Evropi in Afriki ter 80 v Oceaniji. V Amerikah GEN nima posebnega članstva, obstaja pa v severni Ameriki 500 in v južni 700 eko naselij. Od tega jih je približno 100 na spletnem seznamu GEN-a. V južni Aziji GEN komunicira s 40 eko naselji.

V Sloveniji ekološka naselja ali vsaj posamezni domovi tudi obstajajo in nastajajo. V naslednjih številkah Soutripanja jih bomo poskusili podrobneje opisati, zaenkrat pa omenimo dva primera, ki sta bila v letošnjem letu na kratko predstavljena tudi v medijih. Na Planinci pri Kalobju (v bližini Celja) živi v sožitju skupina ljudi, ki ji narava daje skoraj vse. Njihovo osnovno vodilo je deset božjih zapovedi in prave vrednote življenja. Med drugim so postavili tudi zelo izpopolnjeno biočistilno napravo za odpadne vode, iz katere na koncu priteče popolnoma čista voda. Vsekakor vredno posnemanja.

Kot drug primer omenimo ekološko naselje, ki ga načrtujejo v Slovenskih Konjicah, kjer naj bi okoli gradu Trebnik zrasel dober ducat hišk. Osrednji del ekološke vasi bo sanirani obrat Uniorja z osrednjim trgom, kjer bodo razne delavnice, trgovinice in lokali. V drugi fazi bo ekološka vas razširjena po pobočju proti jugu. Iz strnjenega jedra vasi s trgom se bodo nadaljevale posamezne bivalne enote, hiške. Nekatere bodo namenjene za stanovanja aktivnim prebivalcem vasi, večinoma pa jih nameravajo oddajati v najem - dolgoročnejši ali kot turistično ponudbo. Pripravljenih je pet arhitekturnih idejnih rešitev za te zgradbe, med drugim tudi v obliki bivalnega stolpa na lesenih stebrih, kar je povzeto iz tamkajšnje zgodovinske dediščine. Vsi objekti bodo zgrajeni z uporabo naravnih materialov: kamna, ilovice, lesa, za strešno kritino pa bodo uporabili tudi rastočo travo.

Razen omenjenih primerov se v Sloveniji porajajo tudi druge smele zamisli, katerih namen je še bolj izrazito predstaviti vzorce naselij nove dobe v potrošniške iluzije zapeljanemu človeku našega časa. Za boljše življenje potrebujemo naselja, ki ne bodo zavirala, temveč spodbujala razvoj človeštva.

Danijel Rebolj