VSEBINA

ČUSTVENA LOGIKA

Čustveno doživljanje v naš notranji svet prinaša pisano paleto prijetnih in neprijetnih pojavov. Kljub temu da čustva veljajo za iracionalna in se marsikdaj zdijo nejasna, nelogična in v nekaterih življenjskih situacijah celo moteča, imajo vedno svojo nezmotljivo (življenjsko) logiko. Nikoli se ne pojavijo kar tako, tudi takrat ne, ko njihovih sporočil ne razumemo in ne vemo, kako se nanje odzvati. V čustvih lahko vidimo enega ključnih duševnih mehanizmov, ki nam skupaj z razumom in živčnim sistemom telesa omogoča ustrezen odziv in prilagoditev vedenja na dogajanje v svetu in v sebi. Za čustva je značilna posebna doživljajska kvaliteta in prav zaradi njih smo v odnosu do ljudi in dogodkov, ki nas obdajajo, le redko ravnodušni in neprizadeti. Preko njih doživljamo vrednost vseh pojavov, s katerimi se srečujemo, in ocenjujemo njihovo privlačnost ali odbojnost. S tem nas spodbujajo in usmerjajo k temu, da se izogibamo ljudem in dejavnostim, ob katerih se počutimo neprijetno, in težimo k onim, ki v nas vzbujajo prijetne čustvene odzive.

Čeprav čustva zavzemajo pomembno mesto v medsebojnih odnosih, pa se ustreznega ravnanja z njimi povečini nismo imeli kje naučiti. Glede na odzive okolja, pri čemer je družina odigrala osrednjo vlogo, smo se v glavnem naučili razlikovati, katera čustva so dobra in dovoljena ter katera so slaba in prepovedana. Vsaka družina ima svoj "čustveni pravilnik", ki se ga drži, ne da bi se njeni člani o tem kdaj pogovarjali. V kategorijo čustev, katerih izražanje ni zaželeno, v glavnem spadajo neprijetna čustva, kot so jeza, strah, zavist, zamera, ljubosumje in sram. Vsaka družina ima seveda malo drugačne poudarke, tako da je v nekaterih "normalno" izražanje strahu, kazanje jeze pa velja za neustrezno, v drugih pa je jeza povsem "normalno" čustvo, izražanje žalosti pa velja za izraz šibkosti. Da bi lažje razumeli pomen tistih čustev, ki veljajo za neprijetna, jih nekaj raziščimo malo bolje!

Leo Ivandič

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.