|
VSEBINA |
Aroma kontrastov in harmonije TOSKANSKE IMPRESIJE Že nekaj let se odpravljam v Toskano - deželo, ki mi je od nekdaj pri srcu, pa sem jo vedno okusila le v majhnih požirkih. Tokrat pa so se zvezde poravnale tako, da se mi je želja po malo daljšem, celotedenskem klatenju uresničila. In to spomladi. Ko narava razkazuje vso svojo razkošno umetelnost. Dobila sem celo zeleno luč, da lahko po želji izberem destinacijo. Mmmmmm, poti sem se veselila že nekaj tednov vnaprej. Preračunavam ... Z mojim dragim sopotnikom sva pridno vnesla najpomembnejše koordinate v navigacijsko napravo (s katero, moram priznati, nimam ravno najbolj prijateljskih odnosov), vrgla potovalki v prtljažnik in se podala na pot. Jaz pa sem na skrivaj s seboj nosila še odmeve podob in obete resonanc, ki so se nabrali v mojem "beauty caseu". Prvi zaplet z Micko, kot ljubkovalno imenujeva najin navigacijski glas, se je nakazoval že pred Benetkami, kjer so običajne zastoje italijanski cestarji zaobšli z novo obvoznico, ki je Micka še ni vrisala v svoj zemljevid in je veselo začela preračunavati. Zato sem raje posegla po klasičnem koktajlu: k mericam branja obcestnih znakov dodaš kanček intuicije in dobiš okusen avanturistični napitek. Pa da ne bom preveč krivična - Micka s svojimi sposobnostmi na odprti cesti ni ravno briljantna, v mestu pa je dosti bolj natančna in samozavestna - čez 200 metrov zapeljite v krožišče in izberite prvi izvoz ... prispeli ste na cilj. (Bravo Micka in bravo popotniki!) Ni vsak za vsako stvar ... Chiaroscuro Zgodaj popoldne sva prispela v prijazen hotelček nad Firencami, ki naju je sprejel z razkošnim vonjem spomladanskega cvetja in toplim pozdravom osebja. To je to. Vedela sem, da bodo to prave počitnice zame, take, da si lahko obliznem prste. Ko grem na pot v kraje, ki so mi zaradi tega ali onega vzroka pri srcu, se mi vključi poseben program: okušam, zaznavam, vonjam več in globlje kot sicer. Postanem mačka, ki se drgne ob mesto in spretno stopa skozi labirinte vtisov. Gledam ljudi in pred notranjimi očmi se vrtijo njihove zgodbe. Skratka, neskončno rada se potepam ... Marta Kralj Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
[Na vrh strani] |
 |