Planinska skupina Šole čustvene inteligence vas vabi na

ZIMSKI POHOD NA VREMŠČICO (1027 m)

PO MAGAJNOVI POTI (južna smer)

V primeru visokega snega bomo pohod z istega zbirnega mesta  ob istem času usmerili v sotesko GLINŠČICO v Italiji.

Kdaj?
nedelja, 15. 2. 2009 ob 9.00 uri

Kje?
zbirno mesto: DIVAČA - križišče cest ob odcepu za Divačo (križišče stare ceste za Koper, za Ilirsko Bistrico, za Divačo in Lipico). Na kraku križišča stoji spomenik vojni 1991, na drugem kraku večja moderna novogradnja kamnoseške delavnice.

Kako?
Z osebnimi avtomobili, peš - predvidoma  5 ur zmerne hoje, Vremščica velja za lažje dostopno.

Oprema:
Planinski čevlji, bunda, pohodne palice po potrebi, pokrivalo, rokavice, nahrbtnik, malica (na vrhu ni planinske koče!), dežnik glede na napoved.

Pohod odpade le, če bo napovedan celodnevni dež!

Potek:
S križišča pri Divači vožnja v Vremsko dolino (v smeri proti Ilirski Bistrici) v vas Gornje Vreme, tu ogled rojstne hiše dr. Bogomirja Magajne.
Vzpon na Vremščico - 2,5  uri zmerne peš hoje (gozdna pot, proti vrhu steza). Zmagoslavje ob osvojitvi vrha . Spust krožno v vas Dolnje Vreme - slabi 2 uri.

Zaključek po želji: v gostišču >Pr Betanci< v vasici Betanja (5 hiš in 8 prebivalcev) na robu kanjona reke Reke, kjer ponikne v Škocjanske jame. Poleg drugih jedi nudijo joto in česnovo juho. Več na: www.prbetanci.si

Informacije:
Lea Trebec Tomažič  
telefon: 031 76 47 47
e-pošta: lea.trebec-tomazic@guest.arnes.si

Predhodne prijave niso potrebne.

Dobrodošli vsi - ne glede na to, ali obiskujete Šolo čustvene inteligence ali ne. Povabite lahko tudi svoje prijatelje, znance, sorodnike . Razgledi z Vremščice sežejo do Brkinov na južni strani, Snežnika na vzhodu in Julijskih Alp na severu..

DOLINA REKE GLINŠČICE

Dolina reke Glinščice je globoka, še nedotaknjena soteska s številnimi gorskimi značilnostmi: rečica s slapom (pozimi zaledeni), strme steze, skalovje za plezanje .

Smer pohoda:
Iz Divače vožnja v vas Lokev, nato na nekdanji mejni prehod Lipica v bližnjo vas že v Italiji - Bazovica in še naprej v vas Jezero, ki se nahaja na robu soteske Glinščica. Tu začetek hoje. Dolina rečice se prikaže kot čudovit naravni prostor, ki je nastal zaradi vodne erozije reke Glinščice. Pod vasjo Jezero se nam odpre lep razgled na sotesko. Spust do rečice, vzpon do cerkve, nato v vasico Botač - Botaccio (Botač narečno pomeni tolmun), nato rahel vzpon do vasi Jezero po trasi nekdanje železnice Trst - Pula.

BOGOMIR MAGAJNA
Rodil se je leta 1904 v Gornjih Vremah pri Divači. Bil je doma iz kmečke družine s štirimi otroki. Magajna je začel hoditi v šolo v Vremskem Britofu, nato pa je bil gojenec Marijanišča v Ljubljani. Že takrat je začel pisati. Po končani klasični gimnaziji je študiral medicino v Ljubljani in Zagrebu. Kot zdravnik je bil specialist za duševne bolezni in večji del je služboval v bolnišnici za duševne bolezni v Ljubljani. Leta 1930 je izšla njegova prva knjiga Primorske novele. Nekaj časa je služboval v Logatcu in Sarajevu. Med okupacijo je bil precej časa v italijanskem taborišču, nato pa je odšel v partizane in deloval kot zdravnik ter urejal partizanski zdravstveni vestnik. Po vojni je bil primarij v bolnišnici, kjer je deloval poprej. Bil je tudi predavatelj po raznih krajih Slovenije in pisal za Radio Ljubljana in Kmečki glas. Bil je tudi predsednik založniškega sveta koprske založbe Lipa. Umrl je 27. marca 1963 v Ljubljani. Po Bogomirju Magajni nosi ime osnovna šola v Divači.

Dela za odrasle bralce
V njegovih delih srečamo vrsto motivov iz sveta bolnih in nekateri njegovi najboljši liki so upodobitve oseb, ki jim je huda bolezen vtisnila neizbrisane sledi (zbirka novel Zaznamovani, Ljubljana 1940). Sledi v njegovem ustvarjanju je pustilo večletno delo, ko je kot vojaški zdravnik obiskoval različne enote. Na njegovo pisanje so vplivala tudi druga poglavja v njegovem življenju: življenje v rojstni vasici Gornje Vreme, njegov študij v Zagrebu (Gornje mesto, Celje 1932) boj v partizanskih gozdovih (Odmev korakov, Koper 1953) ter naše življenje v prvih desetletjih po osvoboditvi.

Dela za mlade bralce
Pisatelj je za otroke veliko pisal. Pisal je pravljice (npr.Brkonja Čeljustnik), zgodbe (npr. Racko in Lija), legende. V svojih delih razkriva sebe, ki odlično pozna otroški svet.

Prva stran