Soutripanje

Vsakih sedem sekund nekje na svetu umre otrok, mlajši od 10 let, zaradi neposrednih ali posrednih posledic lakote. Vsak dan umre 100.000 ljudi zaradi lakote in vsako minuto nekdo oslepi zaradi pomanjkanja vitamina A. Situacija je absurdna. Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo pravi, da lahko na našem planetu pridelamo dovolj hrane za 12 milijard ljudi, trenutno pa nas je 'samo' 6,2 milijarde. Ob teh strašljivih podatkih o umiranju v svetu obilja (za suhoparnimi številkami se 'skrivajo' resnični ljudje, tako kot sva ti in jaz) se človek, ki ima vsaj malo prebujeno srce (glas vesti), ustavi in vpraša: "Ali lahko kaj naredim, da pomagam pri spreminjanju trenutne svetovne situacije?"

Saj res, ali lahko vsakdo od nas, 'majhnih' ljudi, kaj naredi za boljši svet? Da, lahko! Poglejmo si kot primer Amnesty International, mednarodno nevladno organizacijo za človekove pravice. Deluje tudi tako, da spodbuja ljudi dobre volje po celem svetu, da pošiljajo protestna pisma posameznim vladam. Pred časom sem v časopisu zasledil, da so zaradi mednarodnega pritiska izpustili Nigerijko Amino Lawal, ki je bila obsojena na smrt s kamenjanjem zaradi zunajzakonskega otroka. Prav tako so ruskega novinarja Grigorija Paska osvobodili prisilnega dela v taborišču, kjer je bil zaradi poročanja o odmetavanju radioaktivnih odpadkov v morje. In iz mehiških zaporov so izpustili generala Gllarda, katerega edini 'zločin' je bil to, da je opozoril na kršitve človekovih pravic v vojski. Vsi ti primeri govorijo o tem, da se glas 'majhnih' ljudi sliši in upošteva. Za enega samega človeka lahko oblasti prejmejo tudi do 20.000 protestnih pisem posameznikov z vsega sveta. Gre za tako velik pritisk, da ga tudi najtrši režimi težko prezrejo!

Boštjan Trtnik

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.