|
VSEBINA |
Izlet Šole čustvene inteligence SAMOSTAN = SAM OSTAN' (?) Zgodaj v nedeljskem jutru, ko so možgani šele napol budni, mi skozi spomin letijo slike prejšnje nedelje. Nisem bila sama, še zdaleč ne, pač pa z ljudmi, ki so mi v zadnjih dveh letih postali znanci in celo prijatelji. Čudovit dan: modro nebo, sonce, sveže jutro, rdeč mak ob cesti, drevored cvetočih akacij, ki me vodi tja pod začarane Gorjance, tja v drug svet, kjer se čas ustavi - v Pleterje. Zbiramo se na parkirišču, jagode za zajtrk . Dolenjci, Posavci pa tudi tako mehko po belokranjsko zavije govorica. Sončna ura kaže pol desetih, mi pa vstopimo v dolenjski Skansen: muzej na prostem. Stare kmečke hiše s črno kuhinjo, krite s slamo, stara orodja, kozolec, na mizi cviček in medica. Pa živalski vrt: Franček, ki besno piha in za vsiljivci teka celo na WC (različica 'na štrbunk'), Roza, ki hoče Nadi pojesti prstan, Riki Martn, dobrodušni velikan z mehko dlako, in Štefan, odgovoren za stike z javnostjo - mijavka, laja pa še kaj pove. Jelka Repar , Šola čustvene inteligence Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji. |
 |