|
VSEBINA Uvodnik Jesen 2004 - Bodi Jaka!
O duhovni poti, dharmi in čokoladnem pudingu Za tihe trenutke, ko smo sami s seboj Cepivo proti ošpicam stane en dolar, otroci pa še vedno umirajo Angeli (*) Biomagnetne kapljice - etrsko zdravilo (*) Kako premagovati zaskrbljenost? Vzgoja in občutek lastne vrednosti (*)
(*) članek v celoti |
JAZ OTROK, JAZ STARŠ Ob stiku z majhnim otrokom pogosto pomislimo: "Kako je nebogljen, nemočen, krhek ..." Če otroka vzamemo v naročje, to naredimo pazljivo, da ga ne bi poškodovali ali preveč vznemirili. Najbrž se kar spontano zavedamo, da pri tej krhkosti ne gre zgolj za telo majhnega bitja. Tudi otroška psiha je nežna, čista, iskrena. Otrok s svojo gibko, odzivno duševnostjo in njenimi potrebami stopa v odnos s svojim okoljem. Tu pa se začenja tema prispevka. Otrokove prve odzive, izkušnje, interpretacije, čustvene vzorce in načine ravnanja oblikujejo izkušnje, ki jih dobiva v stiku s svojimi starši in drugimi ljudmi ter seveda njegova interpretacija teh izkušenj. Odnos med otrokom, zlasti njegovimi psihološkimi procesi, in med okoljem je polje zgodnjega učenja, nabiranja izkušenj in oblikovanja psihološke strukture, ki jo imenujemo notranji otrok. Notranji otrok je torej tisti del naše psihe, ki se je oblikoval od najzgodnejšega obdobja našega življenja pa tja do osmega, morda desetega leta starosti. Nastal je v polju, kjer se srečajo trije dejavniki: otroške značilnosti (iskrenost, sproščenost, igrivost, radovednost), potrebe otroka (po ljubezni, varnosti, učenju) in odzivi okolja, zlasti staršev ali skrbnikov. Prav na teh relacijah se pridobivajo najzgodnejše izkušnje, ki so osnova za vzorce, prepričanja, samopodobo in še za marsikaj. Renata Bokan Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji. |
 |