|
VSEBINA Uvodnik Pomlad 2005 - Povabite pomlad v svoje življenje Kako se v našem življenju izraža volja? (*) Mislim, torej sem : Vem, da nič ne vem (*) Postavljanje meja v šolskih klopeh (*) Raziskava o Šoli čustvene inteligence Družba brez meja in neskončnost želja Svetlobna reportaža z ljubljanskih ulic Joga v sozvočju življenja, duše in telesa
(*) članek v celoti |
DRUŽBA BREZ MEJA IN NESKONČNOST ŽELJA Naše vsakdanje življenje je polno raznoterih sledi družbenega delovanja in šele v tem delovanju nastaja osebna identiteta posameznika. Torej je identiteta pojav, ki nastane v odnosu posameznika in družbe. Pomeni tudi mehanizem prepoznavanja in označevanja podobnosti in razlik med posamezniki ali med skupnostmi.
Kot lahko vidimo, oglaševanje deluje na ravni sugestije določenih vrednot in življenjskih stilov, ki jih potrošnik poveže z izdelki. Glavna kapitalistična poanta oglaševanja je množično upravljanje ali nadzorovanje nad telesom in umom potrošnika. Oglaševalska industrija je že dolgo nazaj dojela, da pomeni prodajanje stvari in storitev pravzaprav prodajanje različnih identitet. V času množičnih medijev in naši nenehni izpostavljenosti njihovim vplivom smo prav zlahka "žrtve" stalnega "spreminjanja" na podlagi tega, kar nam prikazujejo in vsiljujejo množična občila (danes bom tak, jutri bom zamenjal življenjski stil, drugič spremenim svoje vedenje, postanem športnik, postanem suh, neham kaditi, piti, jesti sladice, zamenjam videz in podobno). Družba nas vseskozi bombardira z nagovori, kot so: "Postanite drugačni, novi, spremenite se, začnite živeti, vzemite življenje v svoje roke, uresničite želje, zadovoljite potrebe ." Zato danes pojem identitete, osebnosti pomeni tudi večno čakanje na nekaj, nekoga, karkoli; je skrita želja, ki nam jo vsako jutro producira kolesje kapitalizma s svojimi ideologijami. Imperativ kapitalizma je ravno v neskončnem trošenju, uničevanju ali v zamenjavi in ponovni proizvodnji. Za potrošništvo pa je značilen tako hedonizem (nagnjenost k užitkom), ki najde vedno nove načine, predmete, storitve in identitete, ki prinašajo zadovoljstvo, kot tudi že omenjena potrošnja, ki danes vsekakor ni več značilnost bogatega ali vladajočega sloja, temveč življenjski stil širših družbenih skupin. Andreja Prebil Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
|
 |