|
VSEBINA Uvodnik Pomlad 2005 - Povabite pomlad v svoje življenje Kako se v našem življenju izraža volja? (*) Mislim, torej sem : Vem, da nič ne vem (*) Postavljanje meja v šolskih klopeh (*) Raziskava o Šoli čustvene inteligence Družba brez meja in neskončnost želja Svetlobna reportaža z ljubljanskih ulic Joga v sozvočju življenja, duše in telesa
(*) članek v celoti |
Srečanje OBLJUBLJAM, DA ... Zgodilo se je nedavno tega v londonski podzemni železnici. Hiteli smo z enega konca mesta na drugega, saj je menda cilj vsakega turista, da vidi čim več znamenitosti v tujem mestu. Vtisi iz Westminstrske opatije, Buckinghamske palače, Towerja in Greenwicha so kipeli v nekom bolj, v drugem manj. Ljudje smo si pač različni. Nekateri radi postavajo po muzejih in vsrkavajo duha davne zgodovine, drugi se radi podijo po trgovinah; nekateri so presrečni, ker so se dotaknili Dianine slike v Harrodsu, drugim pa je ljubše postavanje pred slikami v galerijah . Če bi vprašali mene, kaj se me je najbolj dotaknilo, bi vam odgovorila, da je to bil droben dogodek v podzemni železnici. Ljudi je ogromno, znano je, da londonske podzemne železnice prepeljejo dnevno kar tri milijone potnikov. Vendar vtisa gneče ni, saj se ljudje nikjer ne drenjajo, stiskajo ali prerivajo. Zares velja pregovor: trije Angleži - vrsta. V vlakih, ki drvijo na vse konce mesta, so potniki različnih ras in narodnosti. Nihče se ne zmeni za drugega, ne pogovarjajo se med seboj, popolni tujci so si. Glas iz zvočnika napoveduje prihajajoče postaje in možne prestope za posamezne dele mesta. Postaje so razsvetljene, ljudje vstopajo in izstopajo, vlak se kot blisk zapodi v temne rove. Pred grozljivo vizijo Fahrenheita 451 nas loči samo to, da ljudje berejo. Celo zelo veliko berejo. Knjige, revije, časopise. Kdor ne bere, brezizrazno strmi skozi okna v črno temo brezkončnih tunelov. Ivanka Korošec, Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
|
 |