ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

SVETE VIŠARJE

Ob začetku poletja so me prijatelji povabili na izlet z gorskim priokusom, na poseben gorski hrbet, tja, kjer so Zahodni Julijci tako blizu, da bi jih objel, vse naokoli pa nebeški razgledi: Svete Višarje.

Že pot tja je lepa, sočno zelena in sveža, skozi Gozd Martuljek, Kranjsko goro in Rateče v Italijo, mimo skrivnostnih Mangartskih jezer (ali tudi Belopeških) in skozi Trbiž v Kanalsko dolino. Tam v Ovčji vasi (Valbruna) vozi krožna gondolska žičnica, na 1776 metrov visoki cilj pripelje v 12 minutah. Na vrhu pa - kakšna lepota! Zdi se, da smo blizu nebu, naokrog pa prečudovite gore, gore, gore. Na južno stran se v nebo pnejo Zahodni Julijci, v nedeljskem popoldnevu tihi, mogočni, odeti v avro nedostopnosti. Viš (2666 m) s svojo skupino vrhov, Montaž (2753 m) . Tako mantrično zvenijo imena gorskih velikanov. Preblisne me - nekaj "himalajskega" lebdi tukaj, "samostanskega", svetost in odmaknjenost. Čeprav hkrati tudi milina, vzdušje prijaznosti in dostopnosti. Kraj, kjer se zdi, da se dotikaš presežnega.

Kako so višarje postale svete

Svete Višarje že od 16. stoletja imenujejo božjo pot treh narodov: Slovanov, Germanov in Romanov. "Svetišče narodov", kot mu še pravijo, je hkrati tudi cilj treh romarskih poti iz treh držav, iz Avstrije - Koroške, Italije - Furlanije Julijske Krajine in Slovenije; obiskujejo ga predvsem italijanski, slovenski, avstrijski in furlanski romarji. V cerkvi na Svetih Višarjah hranijo leseni kip Marije z Detetom. Zgodba o njegovem nastanku pa je prav posebna.

Staro izročilo pripoveduje, da je nek pastir iz Žabnice, bližnjega kraja v dolini, iskal izgubljene ovce. Po dolgem iskanju jih je našel na samem vrhu Višarij, klečale so okoli nekega grma, kjer pa je začudeni pastir našel lep leseni kip - Marije z Detetom. Le odkod in kako se je znašel tam? Pastir je kip odnesel žabniškemu župniku, naslednji dan pa se je kip vrnil na Višarje. Je že imel neko svojo voljo in vizijo, kje mu je mesto ... Spet so ga nesli v Žabnico, toda tretji dan se je znova znašel na Višarjah. Kip je že vedel, kje mu je biti, bi lahko sklepali. Oglejski patriarh je velel, naj na kraju, kjer se je kip prikazal, postavijo kapelico. Od tedaj je, kot kaže, Marija z Detetom prav rada ostala na Višarjah, ki so tako postale Svete. Iz kapelice je skozi stoletja zrasla cerkev, ki so jo obnovili do današnje svetle oblike. Kip Marije, ki se danes blešči v cerkvi, naj bi bil prav tisti, ki so ga našli leta 1360. Verniki ga že od tistih časov častijo kot čudežnega. Danes je pokrit s pozlačenim srebrnim plaščem.

Vesna Periček Krapež


Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.