VSEBINA

NEVIDNA JEČA PREPRIČANJ - Zmoremo veČ, kot verjamemo

Obstaja nekaj misli, ki me vedno znova navdihujejo. Najljubša med njimi mi je Goethejeva: "Stori vse, za kar misliš ali sanjaš, da je v tvojih močeh. V drznosti se skrivajo genialnost, moč in čarobnost." Pogosto si jo ponavljam. Njen zven me nežno boža. Kako prijeten je občutek, ko se mi utrne v mislih. Spodbuja me. Navdihuje.

Čutim . začutim . kako v meni nekaj raste, brsti. Prešine me prijeten občutek. Sprva čisto nežen . kot cvet, ki se odpira. Kmalu me ogreje in globoko vdihnem. Oči se zaiskrijo, nasmeh se razleze čez obraz. Jaaaa, to je to. Sladkost trenutka. Verjamem vase in si zaupam - prav v tem trenutku. Navdušenje se dotakne mojih kril in oko se zaiskri. Globoko v meni se sprosti želja, hrepenenje, da bi ta trenutek trajal večno. Svet je čudovit in prosojen. Prelep kristalni labod počiva na oranžni polobli. V daljavi zaslišim glas in po zraku priplava vonj po sivki. Blagoslov božjih dlani in nasmeh. Angel na luni. Zadovoljen, nasmejan. Moj trenutek. Tukaj in sedaj.

"Potrebno je le malo navdiha pa gre," se glasi moje novo prepričanje, ki uspešno preglasi starega znanca: "Tega pa jaz ne znam". Tukaj je dokaz. Črno na belem. Še enkrat preberem zgornje vrstice . in se navdušeno lotim razmišljanja o tem, kaj me zadržuje in kaj me navdihuje oz. spodbuja. Naletim na nekaj zanimivih prepričanj.

Nina Leskovar

Celoten intervju lahko preberete v tiskani izdaji.