Moč pozitivne samopodobe

ZLATI OREL

Nek človek je našel orlovo jajce in ga dal v gnezdo navadne kokoši. Orlič se je izlegel skupaj s piščanci in tudi odraščal je z njimi. Vse življenje je orel počel tisto, kar so počeli piščanci, in mislil je, da je tudi sam piščanec. Grebel je po zemlji za črvi in žuželkami ter kokodakal. Zamahoval je s perutmi ter poletel nekaj metrov po zraku kakor piščanci. Saj se od piščancev pričakuje, da tako letijo, mar ne?

Leta so minevala in orel se je zelo postaral. Nekega dne je visoko nad seboj, na nebu brez oblaka, zapazil veličastnega ptiča. Z elegantnim dostojanstvom je krožil med močnimi zračnimi tokovi in je komaj kdaj zamahnil s svojimi mogočnimi zlatimi krili.

Stari orel je spoštljivo zrl v nebo. "Kdo je to?" je vprašal soseda. "To je orel, kralj ptičev," je odgovoril sosed. "Toda ne misli več nanj. Midva sva drugačna kot on."
In stari orel res ni nikoli več pomislil nanj. Umrl je v prepričanju, da je navaden piščanec.

(Anthony de Mello: Ptičja pesem )

Kako pa je z vami? Kakšno je vaše prepričanje o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, talentih, o tem, koliko ste vredni, kaj zmorete, kaj si zaslužite? Ali mislite zase, da ste "piščanec" ali "orel"? Gotovo vsi v sebi nosimo še neizražene potenciale, saj je dobro poznano dejstvo, da izkoriščamo le nekaj odstotkov svojih možganov. Koliko svojih notranjih potencialov bomo živeli in jih udejanjili v življenju, je v veliki meri odvisno od tega, kakšne predstave imamo o sebi, o svojih sposobnostih, lastnostih, možnostih v življenju . Skratka, od tega, kakšna je naša samopodoba. Če jemljemo svoje mnenje o sebi kot edino resnično, živimo znotraj meja, ki nam jih postavlja samopodoba, podobno kot orel v zgodbi, ki je celo svoje življenje mislil, da je piščanec.

Velik del naše samopodobe izgradimo na osnovi odzivov drugih. Kakšni smo, kakšni naj bomo, kaj pomeni, da smo taki in taki - od drugih dobivamo nekatere bistvene informacije, ki postanejo temeljni del podobe, ki si jo ustvarimo o sebi. Odziv drugih na naše obnašanje je kot zrcalo, v katerem vidimo sebe. Gre za naše predstave o tem, kako nas drugi vidijo in presojajo. Bistvena sestavina samopodobe pa so tudi lastne informacije o sebi, ki jih pridobimo s samorefleksijo in z zavedanjem samega sebe. To so naše intimne želje, čustva, misli, samo nam lastne izkušnje. Drugim so povsem nedostopne, razen takrat, ko jih razkrijemo.

Vedeti pa moramo, da prepričanjem, ki jih imamo o sebi, nismo prepuščeni na milost in nemilost. Vedno imamo možnost, da jih spremenimo. Osebni in duhovni razvoj človeka vodita skozi proces spreminjanja mnogih prepričanj, tudi tistih o sebi. Nenehno lahko opuščamo staro, preživeto in  nepotrebno ter privzemamo novo, uporabno, bolj resnično. Pri tem nam zelo pomaga meditacija, s pomočjo katere v sebi prebujamo pravo samospoštovanje in občutek lastne vrednosti ter lažje ozaveščamo in preraščamo popačene predstave o samemu sebi. Pomembno je tudi, da si pridobimo pozitivne izkušnje v konkretnem življenju. Da se, na primer, lotimo tudi tistih dejavnosti, za katere menimo, da zanje nismo talentirani ali nas je strah. Če se nanje dobro pripravimo in nismo preveč naravnani na rezultat, temveč na proces, in imamo še iskrene prijatelje, ki nas pri tem spodbujajo, tudi uspeh ne more izostati. Vsaka pozitivna izkušnja pa je zelo dragocena pri spreminjanju svoje samopodobe. Kar naenkrat se lahko zavemo, kako na primer besede našega očeta, da v življenju ne bomo nikoli nič dosegli, nimajo več moči nad nami.

Počutimo se bolj svobodno in bliže samemu sebi, svojim notranjim potencialom in hrepenenjem. Ne gre od danes na jutri, a se velja potruditi! Vredno je, da svoje življenje zaživimo kot zlati orel!

Boštjan Trtnik
Šola čustvene inteligence

Prva stran