VSEBINA

Služenje

ŠOLA ARUNAČALA

Mesto Tiruvanamalai na jugovzhodu Indije je znano indijsko romarsko središče. Tu,  ob vznožju svete gore Arunačala, je večino svojega življenja preživel Ramana Maharši, veliki modrec in učitelj izkustvenega samoraziskovanja in neposrednega spoznavanja notranjega jaza. Na poletnem duhovnem popotovanju po Indiji smo se s prijatelji nekaj dni ustavili tudi v tem zelo posebnem kraju.

Pred več kot 15 leti je tu gospod Duraj Samudram, blaga sončna indijska duša, ob pomoči nekaterih tujih sponzorjev odprl osnovno šolo ter jo poimenoval po sveti gori Arunačali, ki se v vsej svoji mogočnosti in duhovni lepoti dviguje tik nad vasjo, v kateri stoji ta prav posebna šola. Kot nam je povedal, je gospod Duraj v sebi zelo dolgo nosil željo in potrebo pomagati ljudem, posebej še nemočnim otrokom iz najbolj revnih indijskih družin. Tistim, ki brez zunanje pomoči nimajo nikakršne prihodnosti, saj so obsojeni zgolj na boj za golo preživetje, brez vsakršnega upanja na človeka dostojno življenje. Otrokom, katerih življenje se prične in konča na umazani krpi blaga na golih tleh katere od tisočerih indijskih ulic. Srečevali smo jih na stotine.

Poglavitna cilja Durajeve šole sta izo-brazba, pa tudi duhovni razvoj otrok iz najbolj revnih družin okrožja mesta Tiruvanamalai. Trenutno jih je v šoli približno sedemdeset, starih od pet do trinajst let. Velika večina jih tu tudi živi, saj so med njimi predvsem sirote in otroci z enim staršem. Ostali prihajajo iz okoliških družin z dna kastne družbene lestvice. Njihovi revni, nevedni in zato nemočni starši ali sorodniki - tudi sami  nepismeni - otrokom ne zmorejo zagotoviti ne strehe nad glavo ne redne prehrane, kaj šele (vsaj) osnovne izobrazbe. Otroci, s katerimi smo preživeli enega najlepših dni v objemu matere Indije, so prej živeli v okolju, ki ne pozna niti zobne ščetke. Danes pa so tu poleg velike topline in srčnosti prijatelja Duraja in njegove ljubeznive žene (oba sta popolnoma predana istemu poslanstvu) deležni ustreznih higienskih pogojev, prejemajo zdravo, polnovredno (in tudi nadvse okusno, op. a.) svežo domačo hrano in kar je izrednega pomena - predvsem primerno izobrazbo. Ranljivost, ki se zna zrcaliti v čudovitih črnih očkah teh malih junakov, zato vse pogosteje zamenjata smeh in radoživost te velike in pisane družine, s katerima so se nam z iskreno otroško zaupljivostjo pridružili tudi ob našem obisku.

Carmela Cizelj Kogej

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.