VSEBINA

Pokrajine lepote

JASNA BLAŽIČ - UJEMANJA

Kako dojema sebe in svet tisti, ki si dovoli začutiti življenje onkraj?

Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani so lani (2007) izšli kratki prozni zapisi s skupnim naslovom Ujemanja. Gre za natanko 28 "variacij na temo", kratkih in nenavadno-globinsko ter hkrati pretanjeno-nevsiljivo povezanih med seboj in v 4 poglavja (Senca, Sporočila, Otrok, ki mu je pel labod, Apr`es le déluge).

In kaj je glavna tema? Že ilustracija Alenke Sottler na naslovnici marsikaj pove: posamezniki, po telesni drži sodeč, ujeti sredi gibanja, vsak v svoji, posebni življenjski situaciji; stojijo v isti vodi, okoli njih pa se, kot okoli kamenčkov, ko padejo v vodo, širijo valovi . Nerazpoznavno je, kje se valovi, ki se širijo navzven od enega posameznika, prenehajo, in kje se pričnejo valovi, ki jih je s svojo navzočnostjo povzročil drugi . Zdi se, da smo vsak zase ali celo osamljeni, hkrati pa bivamo v isti vodi, z njo med seboj povezani, v nenehnem so-bivanju in sovplivanju. Tako dojema sebe in svet človek, ki si dovoli začutiti življenje onkraj predvidljive logike razuma, bolj srč­no, intuitivno. Kar se sprva lahko zdi t`ema neznanega ali pa obremenjujoči kaos. Potem pa v tem prepozna svetlobo, ki kaže smer in prinaša smisel. O tem piše avtorica. Kot je razvidno iz njenih zapisov, poučena o teoriji kaosa avtorja Jamesa Gleicka in sinhronosti C. G. Junga, očarana nad starodavno modrostjo Knjige premen Ji Čing. Vendar brez vsiljivega "modrovanja" o čemerkoli.

Literarni junaki so povsem navadni ljudje, vsak na nekem svojem več­jem ali manjšem življenjskem . robu . mejniku . pragu ., ki mu sami še ne vedo opredeliti pomena, a hkrati čutijo, da je pomemben. Avtorica jih zelo natančno, hkrati pa pretanjeno in nevsiljivo opisuje v njihovem notranjem, psihološkem stanju, ki se je zelo zgostilo ali zelo razredčilo, da nekako "obvisijo" v sedanjem trenutku, še neumrli za staro (stanje, vztrajanje, hrepenenje .) in še nerojeni v novo. Izrisuje njihova občutja, slutnje, samospraševanja, nežne notranje premike in spremembe. Zelo izostreno, hkrati pa zelo lahkotno. Tu ni grmenja o "vesoljni" usodnosti in usodnem pomenu vsakega trenutka, hkrati pa je razgaljanje drobnih usodnosti v našem življenju, pomenljivosti naključij, ujemanj, srečanj, ki nam povsem spremenijo življenje.

Vesna Periček Krapež

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.