ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

Čas behemota

OBSCENOST, KI BI MORALA BITI BUDNICA

Nevšečen prizor je bil to, z motečimi podrobnostmi. Na prvi pogled je bilo videti, kot da gre za eno od reklam, s katerimi nas turistična industrija preplavlja v teh predpočitniških dneh. Lepo sinje morje, ribiška ladja, modro nebo. Problem je bil v tem, da se je mreže, s kakršnimi lovijo tune, oprijemalo dobra dva ducata ljudi. Resda črnih, a vseeno ljudi.

Mrežo je vlekel malteški vlačilec iz voda blizu Libije proti domu, tisti nenavadni potniki pa so bili mladi možje iz Gane, Nigerije, Kameruna, Sudana . Čoln, na katerega so se vkrcali na libijskem obrežju v upanju, da bodo dosegli Evropo, ni bil primeren za tako pot. Morje ga je šest dni premetavalo in nosilo sem ter tja, dve ribiški ladji sta se potapljajočemu se plovilu izognili, potem pa je nesreč­nike rešil tisti Maltežan, le da jim ni dovolil stopiti na palubo. Na delu ribiške mreže, ki plava na gladini in je dovolj širok, da na njem lahko stojiš, so se ti Afričani potem tri dni in tri noči oklepali boj, v nočnem hladu in opoldanski pripeki, lač­ni in žejni, dokler jih ni odrešila italijanska vojaška ladja, ki se je po naključju znašla v bližini.

Imeli so srečo. Nekaj dni prej, preden je fotografija njihove vleke po Sredozemlju obkrožila svet, je neko malteško letalo slikalo čoln, na katerem se je gnetlo 53 Eritrejcev, ki so po mobilnih telefonih pošiljali obupane klice na pomoč. Morje jih je pogoltnilo, ne da bi se na tiste klice kdo odzval. Ne zato, ker jim ni bilo mogoče pomagati, pač pa zato, ker jim nihče ni hotel priskočiti na pomoč. Po informacijah malteške vlade so se v tistih dneh potopili še štirje čolni z okoli 120 potencialnimi imigranti. Španski časopisi so minuli teden objavili šokantne fotografije čolna z ducatom mrtvih črncev. Po ocenah OZN jih je letos v Sredozemskem morju umrlo več sto, kar je verjetno prenizka številka. Po različnih ocenah poti čez morje v zadnjih treh letih ni preživelo od 6.000 do 10.000 Afričanov, ki so hoteli na črno doseči Evropo.

Tomaž Mastnak

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.