Soutripanje

Jung je dejal, da nam lahko simboli pokažejo nekaj, kar je malo znano ali povsem neznano. Človeška psiha je kompleksna in večplastna ter v sebi skriva veliko več kot lahko doume naš razum. Večji del človeške psihe domuje v polju nezavednega, torej onkraj nam poznanega. S pomočjo simbolov nam naše nezavedno pošilja določena sporočila. Lep primer takšnega sporočila so sanje. Ponoči, ko naša zavest "plava" v polju nezavednega in se srečuje z njegovimi vsebinami, se vrne z dragocenimi izkušnjami, ki so včasih bolj, včasih pa manj prijetne. Pogosto ljudje sanjajo živali, naravo, svoje ljubljene ali svoje sovražnike, potovanja v neznane dežele ... Vse to prebiva v našem nezavednem in ko se podamo v dialog s temi podobami, lahko spoznamo globine nas samih.

Ko govorimo o nezavednem, pogosto ta pojem enačimo s podzavestjo, z nižjim nezavednim. Vendar je podzavest samo del našega nezavednega. Velik del nezavednega pripada višjemu nezavednemu, torej tistemu delu psihe, kjer domuje intuicija in druge dragocene kvalitete za našo rast in transformacijo. Sanje nas včasih potegnejo v nižje nezavedno, tja, kjer srečamo svoje temne plati, svoje demone, včasih pa se s pomočjo sanj dotaknemo angelov, višjega nezavednega, doma naše intuicije.

Simbole in njihovo moč delovanja lahko zelo učinkovito uporabimo v vajah vizualizacije. Veronika je učiteljica blizu štiridesetih let. Bila je vedno zelo čustvena in se je v odnosih z drugimi pogosto znašla v težavah. Ko je začela delati na sebi s tehnikami psihosinteze, jo je pravkar zavrnil moški, ki ga je ljubila. Tudi na delovnem mestu je imela težave s sodelavkami. Bila je ranljiva, ostra, predvsem pa zmedena. Njene čustvene rane so bile še povsem odprte, toda njeni psihični potenciali so bili presenetljivi in od vsega začetka je bila zelo dovzetna za psihosintezo. Izvajala je vizualizacijo plavanja proti soncu, ki jo je pripeljala do spodaj opisanih izkušenj.

Rožana Grdina

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.

[Na vrh strani]