VSEBINA

Dotik božanskosti in intuicije

V OBJEMU NARAVE

V zgodnjem poletnem dnevu sem s hitrim korakom dirjal skozi bukov in malo višje skozi  smrekov gozd proti domu na Kališču pod Storžičem. Spotoma, ko sem prehitel mlajši par, sem ravno še ujel na ušesa, kako ljudje dirjajo in nimajo časa za to, da bi se ustavili in razgledali. Seveda je to letelo name, pa mi ni bilo dosti mar. Pripomba me je zabavala.

Dodobra sem pospešil svoj srčni utrip in se temeljito preznojil. Ko bom prišel višje, kjer se odprejo gorske trate, pa bom imel dosti časa za uživanje v lepotah narave. Nenazadnje, nekateri hitijo z nogami, drugi pa hitijo v mislih in se jim nenehno nekaj podi po glavi, čeprav stojijo in gledajo naokoli. V čem je razlika?

Dober recept za to, da razbistrimo glavo in preženemo nemirne misli iz nje, je, da smo fizično aktivni: hitra hoja, tek, trimčkanje ali kaj drugega. Težko je teči skozi gozd, se izogibati vejam, paziti na korenine, preskakovati debla in se hkrati vrteti v mislih, razmišljati o "bog ve čem" ali biti v depresiji. To ne gre skupaj. Misli preprosto več ne bo in glava se bo razbremenila.

Primož Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.