|
VSEBINA |
Razmišljanje HERMETIČNI POGLED NA MIT O NARCISU Mit o zaljubljanju v samega sebe poznajo mnoge stare kulture, med njimi tudi egipčanska in starogrška. Vsebino tega mita bom skušal razložiti s pomočjo hermetičnih spisov (Corpus Hermeticum) pripisanih Hermesu Trismegistu. Ime Hermes Trismegistos je sestavljeno iz dveh pomenskih sestavin. Iz imena Hermes, ki v starogrški mitologiji označuje boga, ki prenaša sporočila med vrhovnim bogom Zeusom in človekom. Sporočila, ki jih prenaša Hermes, so hermetično zaprta. Pravzaprav velja, da vanje ni vstopa brez posvetitve.V Rimu so Hermesa poznali pod imenom Merkur, v Egiptu pa so ga klicali Toth. Toth velja tudi za izumitelja pisave, torej prenašanja sporočil s pisanjem (recimo Corpus Hermeticum). Drugo pomensko sestavino pa označuje ime Trismegistos, kar pomeni trikrat največji. Največji po duhu, duši in telesu - troedini. S pomočjo prvega traktata (razlage) Corpus Hermeticuma bom poskusil posvetiti v mit o Narcisu in sicer se Corpus Hermeticum I prične takole: "Ko sem se nekoč poglobil v premišljevanje o bistvenih stvareh in je moj duh šinil v višine ." (C. H. I, 1). V tem stanju se je pred Hermesom izoblikovalo bitje imenovano Pojmander (Poimandres, kar v stari grščini pomeni pastir ljudi). Razkrilo mu je vedenje o nastanku snovnega svetovja. Razkrilo pa mu je tudi, kako je prišlo do nastanka zemeljskega človeka. Ta dogodek Pojmander navaja z naslednjimi besedami: "Ker pa je on v vodi zagledal sebi enako podobo, se je vanjo zaljubil, zato je hotel tamkaj prebivati. Njegova želja je hkrati postala dejanje in naselil se je v nerazumski gmoti. Narava je sprejela ljubljenega in se vsa ovila okoli njega; tako sta postala eno, kajti žar poželenja je bil velik. Zato ima človek v primerjavi z drugimi živimi bitji dvojno naravo: umrljiv je po telesu, nesmrten po pravem človeku." (C. H. I, 37-38) Boris Brezovac
Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.
[Na vrh strani] |
 |