VSEBINA

V razmislek

VIOLINIST NA PODZEMNI ŽELEZNICI

Nekega mrzlega januarskega jutra je neznan moški prišel na postajo Washingtonske podzemne železnice in začel igrati na violino. Zaigral je šest Bachovih del v približno 45 minutah. V tem času, ko je običajno največja gneča, je šlo skozi to postajo okrog tisoč ljudi, večina od njih na poti v službo.

Minile so tri minute in nek starejši moški je opazil violinista. Upočasnil je hojo, se ustavil za nekaj sekund, takoj nato pa odhitel naprej po opravkih.Minuto za tem je violinist prejel svoj prvi dolar; vrgla mu ga je ženska v violinski kovček in ne da bi se ustavila, nadaljevala svojo pot.Par minut kasneje se je nekdo naslonil na zid, da bi ga poslušal, vendar je kmalu pogledal na uro in odšel naprej. Očitno je zamujal v službo.

Največ pozornosti je violinistu posvetil triletni deček. Njegova mati ga je sicer priganjala naprej, vendar se je deček kljub temu ustavil, da bi gledal violinista. Končno ga je mati potisnila, da bi lahko šla dalje in otrok je pričel hoditi, vendar je med potjo ves čas obračal glavo nazaj. Tako se je ustavilo še nekaj otrok, vendar so jih njihovi starši, brez izjeme, prisilili da gredo dalje.

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.