ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

Medjugorje

OZDRAVLJENJE NE POMENI VEDNO TUDI ZDRAVJA

"A v Medjugorju si že spet bil? A sploh še kdo gre tja? Slišal sem, da je z Medjugorjem konec. A kar sam? Nisi imel nobenega znanca za klepet? Pa po dežju in blatu si hodil? Jaz sem bil pa tam s prijatelji, s katerimi smo ga dva dni 'žurali'. Na Crnico si šel, v dežju? Sam sem se takrat ulegel pod prvi grm in počakal naše, da so se vrnili s Križevca kot tudi s Crnice. Pa kaj Medjugorje, skale in blato! Lurd, Lurd je nekaj, tam vidiš moderne hotele, evropsko postrežbo in urejene poti. Nič pešačenja, povsod se pripelješ, ne pa tisti Balkan. Po kaj si pa sploh šel tja, saj si enkrat že bil tam?" je kar vrelo iz Janeza, ko sem mu povedal, da sem bil na romanju.

Nisem mu mogel odgovoriti na toliko njegovih vprašanj, saj se je na ulici kar nekam izgubil, ko je povedal vse o svojih "romanjih". V mislih mu že nekaj dni odgovarjam, danes pa še pišem o svojih doživetjih v Hercegovini. Da, Janez, kar sam sem bil v množici sebi enakih, utihnil sem za tri dni, čeprav je bilo veliko vernikov okoli mene, bil sem podoben večini, saj je bilo med njimi zelo malo turistov. Janez, tri dni sem preživel v tišini med romarji. Slišale so se samo molitve in petje v vseh mogočih jezikih. Videl sem vesele obraze vseh barv: črne, rumene, bele. Kakšna radost je sijala z njihovih obrazov!

Božidar Zajc - Daro

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.