ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

Poletno razmišljanje

UMIRANJE BOŽJIH GLASNIKOV

Pred nami je poletje. Po ustvarjalni prvi polovici leta je to za večino čas za dopust, zase, za odmik od dela in vsakdanjih obveznosti. Teden ali dva oddiha nam najprej ponudita sproščujočo sprostitev in prevetritev naših misli, voda v bližini čustveno pomirja, izdatna količina sonca pa (ob pravilni uporabi) nežno boža energijsko - fizični del telesa.

Veliko nas po nekaj dneh pravega odklopa potrebuje malo več aktivnosti, pa tudi razum se rad z razdalje ozre nazaj na opravljeno delo in naprej na načrte za bližnjo prihodnost. K jasnini razmišljanja lahko prispeva tudi izbrani kraj oddiha, saj jo svežina gorskega okolja spodbuja.

Inventura

Kako široko seže naš pogled, ko se v teh dneh ozremo nazaj? Na prvem mestu seveda pretehtamo svoje misli, besede in dejanja. V okviru socialnega ugodja se poglobimo tudi v odnose z najbližjimi, redkeje se dotaknemo še službenega ali drugih okolij, kjer se zadržujemo veliko časa. Dobre namere, podprte z načrti in konkretnimi cilji, lahko utrdimo in priporočimo tudi v meditaciji ali molitvi. S tem zavestno sporočimo svoje želje in namere v širši prostor in stvarstvo.

Pa je s tem naša inventura res celostna? Ali naša zavest objame tudi "kolektivni" obračun lokalnega, nacionalnega in globalnega dogajanja, ki ga soustvarjamo? Vemo, da imajo vse  misli, besede in dejanja posledice, katerih učinki se nikoli ne končajo pred vrati stanovanja, na meji naše parcele ali v okviru družine. S pozitivno naravnanostjo ter higieno misli in besed na prvem mestu izboljšujemo atmosfero v bližnji okolici, hkrati pa dajemo tudi svoj mali prispevek k izboljšanju razmer ali reševanju še tako oddaljenega problema. Dejanja pa so tisti končni pokazatelj in pravi odraz misli in besed, s katerimi izražamo predvsem veliko (nezavedne) podpore. Pod drobnogled lahko vzamemo na primer, kaj podpiramo z našo denarno energijo. Če smo pozorni samo na izdelke, proizvajalce in trgovce, se lahko zavemo, kako globalno sega naš vpliv. Kakšen vpliv ima recimo proizvajalec banan tam nekje na drugi strani zemeljske krogle na lokalno naravno okolje in ljudi?

Znamenja preteklega leta

V preteklem letu je nedvomno najbolj globalen rezultat našega soustvarjanja morilski pohod ptičje gripe in grožnja po človeku še nevarnejši mutaciji virusa. Kljub veliki gospodarski škodi in obupanim ljudem po svetu, se nas zgodba ne bi resneje dotikala, če ne bi prišlo do poginov tudi v naši mali domovini.

Pri lastnih zdravstvenih problemih je pogostejša misel na odrešitev ali omilitev v obliki farmacevtske pomoči, kot pa resnično ukvarjanje z vzrokom sporočila, ki nam ga pošilja telo. Podobno smo pri ptičji gripi pomislili na potencialno zaščito v obliki edinega zdravila, ki naj bi omilil znake bolezni in preprečil najhujše. Seveda pa hitre pomiritve v obliki zdravila zaradi velikega povpraševanja ni bilo mogoče dobiti. Kaj pa sporočilo, ki nam je bilo poslano?

Medijska podoba sveta

Mediji v veliki meri ustvarjajo našo podobo o svetu. Njihova vloga pa postaja še močnejša s šibenjem socialnih struktur družine, lokalnih skupnosti in civilne družbe. Če mediji ne namenjajo pozornosti naraščanju rakavih obolenj ali aidsa, to še ne pomeni, da opozorila v tej obliki niso vse pogostejša.

Ob premišljevanju o sporočilih, ki nam jih pošilja narava, se pogosto spomnim na Einsteinovo izjavo: "Poznam dve neskončni stvari: vesolje in človeško neumnost, s tem, da za vesolje nisem popolnoma prepričan." Množica kriznih žarišč po svetu vsak dan zahteva neprimerno več smrtnih žrtev kot vse odmevne epidemije, deležne obsežne medijske pozornosti v zadnjem času. Darfur, eno od teh žarišč, bi ostal zgolj ena od kratkih omemb med dogodki v svetu, če se slovenski predsednik države ne bi osebno aktivno vključil v reševanje krize. Še v tem primeru je bil medijem zanimivejši "novi predsednik" kot pa tragične zgodbe ljudi v Afriki.

Dih življenja

Poraja se vprašanje, kako resna morajo biti opozorila s strani narave in živalskega sveta, da  nas bodo pripravila do drugačnega odnosa in ustreznega ukrepanja. Po bolezni norih krav je bil velike medijske pozornosti deležen SARS, ki ravno tako kot ptičja gripa prizadene dihalni sistem. Je naključje, da nas narava opominja prek dveh simbolov svobode: diha in ptice?

Dihanje predstavlja našo vez z življenjem. Pri življenju ne ohranjamo le svojega fizičnega telesa, temveč z njim vstopa v naš energijski sistem prana, ki se razporeja po etrskem telesu in mu dovaja osnovno vitalno energijo. Zavedamo pa se tudi globljega pomena diha - njegove tesne povezanosti s sprostitvijo in obratom navznoter.
Vsi dobro poznamo izraz "svobodno zadihati", še bolj pogosto pa s svobodo povezujemo drugi simbol - ptice. Obema simboloma je skupna tudi povezava z duhovno razsežnostjo človeka.

Ptice kot simbol

Ptice so na mnogih področjih prav posebne predstavnice živalskega kraljestva. Najbolj nas očarajo s sposobnostjo letenja, v čemer jih človek že od nekdaj poizkuša posnemati. Žal se pri svojih letalnih napravah še vedno nismo približali prefinjeni dovršenosti kril, ki jih je narava podarila pticam. Nepozabno je opazovanje velikih jadralcev neba, ki z eleganco in lahkotnostjo obvladujejo nam nedostopne razsežnosti. Zato ni čudno, da je človek njihovo lahkotnost in osvobajanje od zemeljskih bremen povezoval s preseganjem materialnega sveta, z duhovnim svetom in najrazličnejšimi silami, ki mu vladajo. Če se omejimo samo na naše kraje, so tudi Kelti imeli ptice za glasnike in pomočnike bogov, ki so prinašale pomembna sporočila iz onstranstva. Krščanstvo pa postavlja ptico med sveto trojico kot simbol Svetega duha.

Posebnost ptičjega leta je tišina, ki jo spremlja le piš vetra. Nekaj najlepšega je, če uspemo pobegniti vsemu hrupu civilizacije in se predati samo igranju vetra v krošnjah dreves in ptičjemu petju. Si lahko predstavljate brsteč pomladni ali poletni dan, ki se mu lahko predajajo vsa čutila, manjkajo pa nežne melodije ptičjega petja? Iz romantične povezanosti z življenjem in ljubeznijo izhaja tudi izraz, da se "ptički ženijo" in gnezdo, ki si ga spletejo, velja sinonim za dom, družino in varno zavetje.

Ogroženost

Gripa med pticami ni redka bolezen, vendar se tako kot pri človeku redko konča s smrtjo. Podobno kot pri bolezni norih krav je usoden človekov prispevek, ki v dobičkarskem pohlepu strmi k čim hitrejši rasti in čim večji teži živali. Virusi v takšnem okolju mutirajo in poleg množičnih poginov nezdravih gojenih živali povzročajo pogine tudi svobodnih ptic.

Spominjam se pritoževanja slovenskih rejcev ob uvedbi karantene, kako bo kvaliteta perutnine v dveh tednih tako padla, da jih praktično ne bodo mogli več prodati. Oprostite! Sam si tudi približno ne znam prestavljati zdravo vzrejene živali, ki tako nenadoma ni več uporabna! Zaradi nepoznavanja lahko le špekuliram o časovno tempirani uporabi močnih krmil in kemičnih sredstev z namenom pravšnje teže in "lepega izgleda" zaklanega mesa pod pravo lučjo v hladilni omari supermarketa.

Moj prispevek

In tu, v supermarketu, se začne naš del zgodbe: kakšno hrano uživamo (koristimo ali škodujemo sebi) oziroma še pomembneje, katere proizvajalce podpiramo (koristimo ali škodujemo globalno). Če poizkušam del globalno razvejanih vplivov orisati z omenjenimi piščanci, se vprašam, s čim so bili krmljeni, kje in kako je bila krma pridelana, koliko kemikalij je bilo uporabljenih pri pridelavi, je del kemikalij končal v pitni vodi, so zastrupljeno vodo ali zrna jedle ptice in podobno. Če vsemu temu dodam še ljudi, ki delajo v takšnih razmerah ali bivajo v bližini, in energijski vpliv, ki ga takšno ravnanje z živalmi, ljudmi in naravo širi v okolje, mislim, da slika že postaja bolj celostna.

Naša odločitev je, da takšnih proizvodov ne kupujemo in s tem ne ustvarjamo potrebe na tržišču. Edino mi potrošniki smo lahko - in moramo biti - tisti, ki sporočamo, da nas zanima prava kvaliteta in vsebina dobrin, ki jih uživamo in uporabljamo.

Začnimo danes

Različne inventure, ki jih opravljamo, naj ne bodo očitek, ampak refleksija, ki se odrazi v gojenju novo prepoznanih kvalitet, tako v higieni misli kot v dejanjih. Z notranjo rastjo raste tudi naša odgovornost do okolja in stvarstva. Duša je nenasilno bitje, dela preko namigov, od nas pa je odvisno, kaj bomo delali. Ko se odločimo za pozitivno vibracijo, damo duši podporo v našem vsakdanjem življenju in širšem okolju. Pa prijeten oddih vam želim!

Domen Zupan