VSEBINA

Za tihi premislek

VIZIJA DUHOVNEGA ŽIVLJENJA

Vsako bitje nosi v globinah svoje zavesti posebno hrepenenje, nekaj, česar še ni, a slutimo, da bo. Kot oddaljena, še ne(spo)znana dežela, ki jo iščemo in plujemo k njej; ne vemo, ali je res, a hkrati globoko čutimo, da je. Nekaj, po čemer hrepenimo, za kar čutimo, da je vredno truda, da je dobro, da nas bo izpolnilo. Nekaj, kar nas presega, a nas hkrati vodi, usmerja - in vemo, da bomo to nekoč dosegli, postali eno s tem. Vemo, da je to "naše", a hkrati še ni naše. Najvišje, najbolj dragoceno in žlahtno, k čemur stopamo na prste; kot zvezda, ki sije, pa se nato zdi, da izginja; kot ptica v pravljicah, ki se oglasi, da pokaže pot, in nato izgine.

Vsakdo globoko v sebi sluti, čuti in prepoznava, kam naj gre njegovo življenje, kakšnemu cilju in smotru naproti. Kaj in kakšen hoče postati, kako hoče živeti. Kje je vizija v inkarniranem človeku "doma"? V glavi ali v srcu? Razvojno gledano jo človek najprej čuti v srcu; kot nekaj zelo intimnega, kot skrite sanje, ki jih morda niti ne zna razložiti, a dobro čuti, da so; ki ga sladko vabijo k nečemu še neznanemu, neodkritemu, a hkrati tako domačemu; kot oddaljeni neslišni zven v srcu, ki šumlja vabilo na oddaljene, a domače obale širnega morja - Domov. Kot zven mantre v srcu ali kot dotik v srcu. Neizrekljivo poln lepote in miru - in poln obljub. (Paradoksalno! V srcu mir in hkrati hrepenenje.) In mi iščemo odgovor na to hrepenenje v srcu, iščemo na zelo različne načine skozi številne inkarnacije, okušamo veselje in bolečine. Si uresničujemo najrazličnejše življenjske cilje. Padamo in se dvigujemo. Plujemo skozi viharje in zatišja. In se tako, ne da bi to zares vedeli, približujemo oddaljeni viziji.
Ko človek nekoč prične spoznavati, da odgovor na hrepenenje v srcu ni zunaj, v zadovoljitvi želja, ampak na poti navznoter, v nespoznane globine samega sebe, postane tudi čelna čakra bolj soudeležena v približevanju viziji. (Čeprav: tudi doslej je čelna čakra - ali adžna, kot jo tudi imenujejo, še kako sodelujoča pri uresničevanju vizije - bolj ko si "pri razumu", bolj to drži.) Tudi adžna postane odzivna na vibracijo vizije, na njeno nevidno, notranjo svetlobo. Kot se mornarji orientirajo na svojih poteh po zvezdi severnici, tako se človek ravna po svoji viziji.

Vesna Periček Krapež

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.