VSEBINA

RAZLIKE MED SPOLOMA

Če vas zanima, v čem se razlikujemo moški in ženske, če bi želeli bolje razumeti svojega partnerja in izvedeti, zakaj očitki uničujejo partnerski odnos, potem ste na pravi strani. Kar je napisano, seveda ne drži čisto za vse pare, a kljub temu verjamem, da se boste v marsičem prepoznali .

Funkcionalnost in estetika

Pred kratkim sem bil v eni izmed trgovin z računalniki. Prodajalec je neki gospe pojasnjeval razliko med dvema prenosnima računalnikoma, ki sta bila v ožjem izboru za nakup. Ker sem tudi sam želel prodajalcu zastaviti nekaj vprašanj, sem čakajoč prisluhnil njegovi podrobni razlagi. Eden od obeh prenosnikov je bil zmogljivejši, kakovostnejši in imel je trpežnejše ohišje od drugega. Seveda je bila tudi njegova cena primerno višja. Ker pa je prav v tem času proizvajalec zmogljivejšega prenosnika ponujal ugoden promocijski popust, je bil za samo nekaj tisočakov dražji od drugega modela. "Tako da za praktično isti denar dobite precej boljši računalnik," je prodajalec zaključil svojo razlago. Gospa je nekaj časa kolebala, nato je s prstom pokazala na manj zmogljivega in povedala: "Bom kar tega vzela, ta mi je bolj všeč." Njena odločitev me je presenetila, prodajalca pa prav tako. Če bi sam moral izbirati, bi zagotovo dal prednost zmogljivosti in kakovosti. Estetika bi bila v drugem planu. Toda takoj za tem sem se spomnil, da ženske drugače gledajo na svet. Moja dobra prijateljica, ki ji zmogljivost računalnika nekaj pomeni, je pred kratkim tudi sama nabavljala prenosni računalnik, vendar je izbiro prepustila možu. Ko je mož prišel domov z računalnikom, je njeno prvo vprašanje bilo: "Ali je lep?" Za gospo v trgovini je bil estetski videz vsekakor pomembnejši kot hitrost procesorja in druge prednosti boljšega računalnika. Zanimivo, kar zapisalo se mi je "boljšega računalnika", toda to je zgolj moj zorni kot. Za gospo je očitno boljši tisti drugi.

Podobno je tudi pri drugih "tehničnih" nakupih. Ko moški kupuje avto, ga v prvi vrsti zanimajo njegova zmogljivost, poraba goriva in številni drugi tehnični podatki. Ženskam pa več pomenijo barva, oblika in notranja oprema. Pa ne gre za to, da ženske nič ne dajo na zmogljivost in moški nič na estetiko, temveč za različne poudarke.

Ko sem se iz trgovine vračal domov, sem še vedno premleval o tem dogodku. Razmišljal sem, kako bi ravnal, če bi bila gospa moja žena. Bi bil razumevajoč in bi ji pustil, da izbere računalnik po svojih merilih, ali bi jo na vsak način poskušal prepričati, da se odloči za zmogljivejšega. Verjetno bi jo z argumenti lahko prepričal v svoj prav, toda, kako bi to vplivalo na najin odnos? Tu pa smo že pri vprašanju vrednot. Kaj mi je bolj pomembno - odnos z njo ali to, da uveljavim svoje prepričanje? Prav bi bilo, da svojega mnenja ne zatajim, vendar izbiro prepustim njej, navsezadnje ga bo ona uporabljala.

Ciljna in procesna usmeritev

Spraševal sem se tudi, ali ni prodajalec v trgovini malo obžaloval, da si je vzel toliko časa in gospe tako podrobno in zavzeto pojasnjeval razliko med računalnikoma, ta pa se je na koncu odločila na osnovi zunanjega videza. Če bi bil njen mož, bi verjetno rekel, kaj za vraga si me sploh spraševala za mnenje, mar bi takoj izbrala lepšega, pa ne bi izgubila toliko časa! Toda to je moški, ciljno usmerjen pogled na svet: kako priti do rezultata po najkrajši poti? Ženskam pa je bolj kot sam cilj, pomembna pot do njega. Čeprav je z moškega zornega kota mogoče videti drugače, je gospa potrebovala pogovor in vse te informacije. To ji je pomagalo, da je njena odločitev dozorela; vse, kar je prodajalec povedal, je slišala in na nek način upoštevala, ampak na koncu je dala prednost lepoti. Gre samo za to, da se ni odločila v skladu z moško logiko.

Ti dve različni usmeritvi se v odnosu med moškim in žensko kažeta še marsikje. Ko ženska na glas izrazi neko željo, njen moški, če ji seveda želi ustreči, že začne uresničtevati to željo. Potem pa se marsikdaj izkaže, da njena izjava še ni bila dokončna, temveč bolj nekakšno izhodišče za pogovor s partnerjem, v katerem bi lahko preverila, ali si res tega želi.

Ciljna in procesna usmeritev se kažeta tudi pri odnosu do spolnosti. Ko mož pride z enotedenske službene poti iz tujine, bi se žena z njim rada najprej pogovarjala o tem, kako je bilo na službeni poti in kaj se je v tem času dogajalo doma. Potem, ali že kar med tem, bi si želela malo moževe nežnosti in čisto na koncu spolnosti, ki navsezadnje niti ne bi bila nujna. Mož, če bo utrujen, si bo najprej želel počitka. To bo njegov glavni cilj in pri tem mu (drugače kot njegovi ženi) ne bo važno, kje bo odvrgel obleko in nogavice.

Če bo spočit, pa bo po enotedenski abstinenci želel ženo čim prej spraviti v posteljo, po možnosti brez dolge predigre. Čeprav malo karikirano, prav o tej razliki med moškimi in ženskami govori tale znana šala. "Ženske imajo rade, če predigra traja 30 do 40 minut. Moški imajo radi, če predigra traja 30 do 40 sekund. Vožnja do stanovanja za moškega šteje kot del predigre."

Različna pričakovanja

Ženske želijo, da njihovi moški začutijo, kaj bi rade, toda moški žal ne znamo brati misli. Želimo si jasnih in nedvoumnih sporočil. Ženske, ki tega ne razumejo, bodo zagotovo razočarane. Sicer drži, da je moški, ki še osvaja žensko (beri: ko še ni dosegel svojega cilja), zelo osredotočen nanjo in pozoren do nje. Takrat lahko nevede ujame tudi kakšno neizrečeno sporočilo. Toda brž ko je cilj dosežen, njegova koncentracija popusti. To pa ne pomeni, da je več nima rad, kot si to marsikatera napak razlaga. Gre samo za to, da se njegova pozornost preusmeri k drugim ciljem - kako zaslužiti denar, kupiti nov avto in podobno. Spominjam se dogodka izpred dveh let. S kolegico in kolegom smo se peljali na predavanje. Kolegica se je za to priložnost dala postriči in narediti pramene. Šele po predavanju sem opazil in na glas komentiral, da ima pramene. "Pa postrigla sem se tudi," je dodala. "Ja, pa res," sem šele takrat opazil tudi to spremembo. Ker me je zanimalo, če je kolega opazil njeno novo pričesko, sem ga, brž ko se je nama pridružil, to tudi vprašal. "Ne, se mi je pa zdela nekam čudna," se je glasil njegov odgovor. Vem, da je iz zornega kota žensk kaj takega nepojmljivo, a tako je. To ne pomeni, da nama ni mar za najino kolegico, prav nasprotno, odlično se razumemo in jo imava rada. Gre samo za to, da smo moški drugačni. Ko je moški osredotočen na nek cilj (v tem primeru je to bilo predavanje), ni toliko pozoren na druge stvari. Na srečo ona od naju tudi ni pričakovala, da bova opazila novo pričesko, tako da smo se vsi trije lahko pošteno nasmejali na račun teh razlik med spoloma.

Jedro problema niso razlike med spoloma, temveč naša pričakovanja, da bo partner funkcioniral tako kot mi. Ta pričakovanja pa niso stvarna. Moški bodo verjetno še naprej mahnjeni na spolnost, ženske pa na izkazovanje pozornosti. Moški bodo še naprej dajali prednost funkcionalnosti, ženske pa estetiki. Lažje, čeprav ne tudi preprosto, je spremeniti odnos do svojih pričakovanj. Najpogostejša težava pri pričakovanjih je navezanost. Če smo navezani, sebe vedno postavimo v položaj odvisnosti. Navezanost na pričakovanje pomeni odvisnost od njegove uresničitve. Če se pričakovanje ne uresniči, nas to tako ali drugače prizadene, razžalosti, razočara, razjezi . To pa slabo vpliva tako na naše počutje, kot na partnersko razmerje. Nenavezanost ne pomeni, da se je treba povsem odpovedati svojim željam in pričakovanjem, temveč predvsem to, da neuresničena želja ali neuresničeno pričakovanje ne bo bistveno pokvarilo našega razpoloženja in porušilo našega notranjega miru. 

Vedno znova se je treba vprašati, kaj mi več pomeni - partnerski odnos ali moje pričakovanje. Ali moram res toliko godrnjati zaradi nogavic, ki jih ni odložil na svoje mesto? Ji moram res "težiti", ker preveč loputa z vrati avtomobila? Ali lahko sprejmem, da mu (ji) bo treba kakšne stvari večkrat povedati, toda prijazno, brez slabe volje? Ali lahko večkrat pomislim, da je moj dragi (moja draga) z menoj, ker me ima v resnici rad(a), čeprav tega ne kaže vedno na način, ki mi je blizu? Partnerski odnos je kot vrt, za  katerega skrbita oba partnerja. Z dobro voljo in medsebojno pozornostjo ga zalivata, z očitki uničujeta. Vsak partner vede ali nevede sam izbira, kaj vnaša v odnos - strup ali dobro voljo.

Brane Krapež