Soutripanje

Informacijska družba je od 10. - 14. oktobra 2005 na Inštitutu Jožef Stefan pripravila osmo mednarodno konferenco, ki je v preteklih letih postala ena pomembnejših znanstvenih konferenc o informacijski družbi v srednji Evropi in pomembna evropska konferenca s področja računalniških in informacijskih znanosti. V njenem okviru je vsako leto tudi samostojna konferenca Kognitivna znanost. Organizator je lani za temo te konference predlagal podkonferenco z naslovom Znanstveno o verovanju. Predavali so profesorji računalništva in psihologije, profesorji s Teološke fakultete in predstavniki Centra za duhovno kulturo - učitelji Duhovne univerze. Pričujoči prispevek je eden izmed petih referatov Centra za duhovno kulturo.

Namen tega prispevka ni primerjati ali vrednotiti posamezne religije niti dokazovati njihovo verodostojnost. Prav tako ni namen dokazovati obstoj boga, torej obravnavati resničnosti ali neresničnosti nekega nedoumljivega, presežnega principa. Izhajali bomo iz predpostavke, da je to, v kar verjamejo religije (torej bog), načelno resnično, čeprav ne nujno v podrobnostih in izpeljavah. Ob tej postavki bomo obravnavali, kakšna je dinamika približevanja dveh polov religij, to je človeštva in boga, oziroma, kako je odvisna od kognitivnih sposobnosti človeka.

MODEL RELIGIJE

Religijo bomo ponazorili z bipolarnim modelom, kjer en pol ("spodnji") predstavlja človeštvo (konkretna družbena skupnost), drug pol ("zgornji") predstavlja "boga", in z invokativno-evokativno dinamiko med tema poloma.

Definicija boga
Kaj je bog in kakšna je njegova narava, ne vemo. Vendar bomo glede na religiozne izkušnje(1) postavili, da ima bog transcendentno in osebno naravo, ter na tej osnovi podali dve definiciji boga, ena je transcendentna (onkrajni bog), druga pa antropomorfna (osebni bog).

Primož Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.

[Na vrh strani]