|
VSEBINA |
Sanje NOČ NI ENAKA NOČI Sanje so od nekdaj pritegovale človeka. Starodavne kulture so verjele, da sanje izvirajo iz notranjega, očem skritega sveta in da so enako resnične kot dnevno življenje. Poseben pomen so imele preroške sanje, ko je bil človek v sanjskem svetu soočen z določeno situacijo, ki se je kasneje tudi uresničila. Sanje, v katerih se je odvijala komunikacija s pokojniki, pa so bile marsikomu v tolažbo in pomiritev ali pa v razmislek o življenju. Tudi dandanes iščemo sporočilno vrednost sanj. Še posebej nas razveselijo nove, sveže ideje za rešitev nekega problema, morda se prebudimo z odgovorom na vprašanje, ki smo si ga že nekaj časa zastavljali. Glede na raznovrstne izkušnje vseh nas lahko ugotovimo, da je sanjsko dogajanje zelo razgibano. Kaj se dogaja, ko naše fizično telo počiva? Ko utonemo v spanec, se naše fizično telo obnavlja. Krvni pritisk pade, dihanje se umiri, izločanje žlez (razen znojnic) se zmanjša. Tudi etrsko telo se obnavlja - malo se odmakne od fizičnega telesa in se razširi. Mi pa se kot bitje zavesti odtegnemo s fizične na astralno raven, v svet duševnosti. Ta vpoteg omogoča posebna vez, ki jo v ezoteriki imenujemo zavestna veja sutratme ali srebrna nit. Sanje so torej tesno povezane z astralnim svetom, ki ga čez dan doživljamo subjektivno, ponoči pa objektivno. Kljub temu, da se sanje dogajajo na astralu (kot na odru), pa vsebinsko vključujejo celega človeka. V astralu, kot v velikem zrcalu, odmeva fizično-etrsko dogajanje, čustveno-miselna dinamika in lahko tudi globlje duhovne razsežnosti. Zavest je svobodnejša, zaznavanje se razširi. Prepustnost za vtise z višjih ravni je večja, zato se problemi lahko razjasnijo, nejasne ideje pa izostrijo. Vrste sanj Kot dan ni enak dnevu, tudi noč ni enaka noči. Kaj počnemo ponoči? To je odvisno od globine spanja, načina življenja in od naše duhovne zrelosti. - Če je naše življenje stresno in polno skrbi, lebdimo z zavestjo med fizičnim in etrskim poljem. Zavedamo se predvsem nevrofizioloških aktivnosti v možganih. Spanec je rahel, sanje pa zmedene in neurejene. Največkrat so vsebinsko povezane z dogajanjem preteklega dne ali nekaj dni. Gre za podoživljanje fizične realnosti, njeno interpretacijo in transformacijo. - Lahko se izgubljamo v mrtvih rokavih svoje duševnosti. Sanjarimo, se prepuščamo strastem, željam in fantaziji. - Lahko smo le opazovalec nekega dogajanja na astralni ravni. - Lahko se udeležujemo posebne šole na subtilnejših plasteh astrala, kjer se učimo duhovnih resnic. Lahko opravljamo notranje delo na liniji svoje dharme (življenjske naloge), ali pa smo povabljeni v globlji stik z našo duhovno naravo - to doživimo kot vizijo, preroške sanje, večplastno simboliko . Takrat se nam odstre globlji vpogled v skrivnosti življenja. Dobro je, če sami intuitivno prepoznamo, katere sanje imajo za nas nek poseben pomen in katere so le plod razelektritve dnevnih napetosti. Sanjsko dogajanje je lahko dobro zrcalo našega odnosa do življenja ali opomnik, na kaj naj bomo pozorni. Včasih zlahka razberemo bistveno sporočilo, resnici na ljubo pa je večkrat tako, da skušamo zlepiti delčke, ki se jih spominjamo, a celota se nikakor noče razkriti. Zakaj je sanjski svet pravzaprav spolzek teren? Razlogov je več. Prvi je ta, da naši možgani ne zabeležijo vsega, temveč le delce, drobce dogajanja, ki so velikokrat povsem nepovezani med sabo. Kot bi pobrali malo od tu, malo od tam in še od kod. Nadalje astral odseva tudi dogajanja, ki niso nujno povezana z nami, saj smo prek svojega astralnega telesa del širšega kolektivnega polja. In da je še bolj zapleteno, nam sanje pogosto govorijo na simbolen način, ki ga moramo šele pravilno razbrati. Ko se učimo pravilno interpretirati simbolično govorico sanj, razvijamo intuicijo. Delo s sanjami Ni vseeno, v kakšnem stanju smo, ko se odpravljamo spat. Poskrbimo za sprostitev (topla kopel, topla pijača, pomirjajoča glasba, ne glejmo razburljivih oddaj na televiziji). Ne jejmo tik pred spanjem in tudi sicer naj bo večerni obrok lahek. Vsakokrat, ko se spomnimo sanj, skušajmo razbrati, kateri sanjski vtisi so za nas pomembni. Razčlenjevanje je še posebej primerno pri ponavljajočih se sanjah in pri morastih sanjah. Pri njih gre namreč za psihološke vsebine, s katerimi se ne Psihološki pristop Sanje lahko prinesejo razbremenitev čustveno-miselnih vsebin ali razreševanje le-teh. Delujejo celilno in zdravilno. Fritz Perls, ustanovitelj Gestalt terapije, je napisal: "V sanjski drami lahko odtujeni deli človekove osebnosti ponovno zaživijo in se vključijo v zavestno celoto." Naravna težnja astrala je namreč razrešitev konflikta in doseganje ravnovesja. O celilni moči sanj govori tako imenovano senoansko delo s sanjami. Poimenovano je po plemenu Senoji, ki živi v džungli Centralnega višavja v Maleziji. Njihova življenjska filozofija ni utemeljena na tekmovalnosti, temveč je usmerjena v medsebojno pomoč in sodelovanje. Verjamejo, da bi vsakdo moral znati doseči sodelovanje vseh oseb in sil v sanjskem svetu. Otroke spodbujajo, da povedo, kaj so sanjali in jih usmerjajo v soočenje s prijetnimi in z neprijetnimi sanjskimi vsebinami. Padanje in letenje veljata za čudovite sanje, ki človeka približajo k njegovemu duhovnemu izvoru. In kar je zelo zanimivo: praktično ne poznajo duševnih bolezni. Sanje so kot dramski prizori, ki nas lahko poučijo o nas samih. Opozarjajo na strahove, želje, neuravnotežena področja. Sanje morda kažejo na problem, s katerim se soočamo, zato skušajmo iz sanj razbrati, za kakšen problem gre, kako se odzivamo nanj in kakšno možno rešitev prepoznavamo. Lahko pa tudi predstavljajo del osebnosti ali našega življenja, ki ga ne priznavamo. Ljudje v sanjah lahko zrcalijo različne vidike nas samih (lastnosti, ki jih občudujemo; lastnosti, ki jih ne maramo ...). Sanje so vedno sporočilo sanjalcu, tako da pravi pomen likov in dogodkov lahko razbere le vsak sam. Pogoj za delo s sanjami je, da se jih zjutraj spomnimo. Kako naj jih prikličemo v zavest? Pomembno je, da sanj ne lovimo, temveč jih povabimo v svojo zavest - reflektiramo jih v temenski čakri. Priporočljivo je pisanje sanjskega dnevnika - kot da sanje lažje "oživijo" s pisanjem. Zapišemo vse, česar se spomnimo, tudi če se nam zdi nepovezano: na kaj nas oseba, situacija, predmeti spominjajo, spomnimo se občutkov, podrobnosti (drže, izraza na obrazu, barv, zvokov, dogajanja), dobro si ogledamo predmete, za katere čutimo, da imajo nek pomen (na primer ključ, paket, križ), o čem smo razmišljali pred spanjemin podobno. Če se utrinki iz sanj pojavijo čez dan, si jih tudi zapišemo. Če so vtisi iz sanj zmedeni, jih obnovimo od začetka do konca. Ne hitimo, še posebej počasi gremo skozi nejasne dele. Pri tem se lahko pojavi asociacija na kak dogodek iz življenja. Svoje sanje lahko povemo komu, ki mu zaupamo. Opazoval bo, kaj se z nami dogaja, ko govorimo in kot nevpleteni odkril še kakšno povezavo, ki je sami ne vidimo. Duhovno - energijski pristop Ta pristop se ne tiče le sanjskih vtisov. Gre za sistematičen trening zavestnega vstopanja v astralni svet (zavestno odtegovanje), budno sanjanje (zavestna prisotnost v astralnem svetu) in razvoj intuicije skozi pravilno razbiranje dogajanja. Na ta način gradimo pot navznoter, h globljim koreninam nas samih, hkrati pa v fizično zavest pritegujemo spoznanja o notranjih svetovih. Budno sanjanje pomeni, da se v sanjah zavemo, da sanjamo. Včasih se to zgodi samo od sebe, lahko pa to tudi namenoma spodbudimo. To storimo tako, da pred spanjem "posadimo seme": zamislimo si, o čem bomo sanjali in se naravnamo, da se bomo v določenem prizoru zavedeli, da sanjamo (temu pravimo namerno spodbujene sanje). Predstavljamo si tudi to, da si bomo zjutraj sanje zapisali. Pisanje dnevnika je seveda tudi pri tem pristopu zelo koristno. Tovrstno duhovno-energijsko delo je torej širše od psihološkega, lahko pa vključuje tudi elemente slednjega. Obe liniji neposredno povezujeta fizično raven z astralno ravnijo, v kateri se zrcalijo še globlje ravni. Notranje in zunanje življenje, dnevno in nočno dogajanje, se spajajo v celoto. Darja Cvek Mihajlović
[Na vrh strani] |
 |