VSEBINA

KAKO NAJTI LUČ MED RAZBITINAMI KONČANEGA RAZMERJA?

Ena najtežjih prelomnic v življenju je prav gotovo razpad zakonske zveze ali dolgoletnega partnerstva. Četudi vemo, da v življenju ni ničesar, kar bi trajalo večno, saj ima vse svoj začetek, trajanje in konec, nam to dejstvo kaj malo koristi, ko se znajdemo med razbitinami nečesa, kar je še včeraj bila družina ali partnerska zveza. Ne glede na to, ali smo pobudnik razveze ali ne, večino ljudi v tem položaju doleti temeljito notranje pretresanje, čiščenje in soočanje z deli sebe, ki so bili morda še včeraj dobro skriti.

Nekateri ljudje poiščejo pomoč v ustreznih skupinah ali pri usposobljenih posameznikih. Veliko pa jih samotno krmari med burnimi in hitro spreminjajočimi se čustvi ter številnimi strahovi, ki so podkrepljeni z zmanjšanim samozaupanjem. Če k temu dodamo še mnoge  probleme, ki jih prinese ločitveni postopek in prizadetost ljudi, ki so vanj neposredno ali posredno vpleteni, potem se zares zavemo, da preizkušnja ni preprosta. A trud in potrpežljivost imata globok smisel, ki ga bomo v celoti dojeli morda mnogo kasneje.

Združitev in ločitev

Zakon oziroma združitev z ljubljenim človekom dojemamo kot dopolnitev sebe, saj končno doživimo občutek celovitosti. Zdi se, da je krog zaključen. Iskanje je končano in življenje je osmišljeno. Razveza pa ta krog prekine in nenadoma se delci odnosa razdrobijo okrog nas. Izginejo občutki ljubljenosti, varnosti, celovitosti, pomembnosti . Smo sredi polja, ki je opustošeno. Stara hrepenenja in upanja so mrtva, novih ni. In če vstop v resno zvezo pomeni izpolnitev, je ločitev za mnoge, ki so jo ali jo preživljajo, velika osamitev. Sami s svojimi mislimi, z občutki, odgovornostmi, s strahovi in težavami. Ob tem pa smo lahko že zelo psihično in fizično izčrpani od minulih naporov za ohranitev odnosa ali od dogodkov ob razvezi.

R. B.

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.