ARHIV O REVIJI NAROČILNICA PIŠITE NAM

 

 

VSEBINA

ZUNAJTELESNE IZKUŠNJE KOT INDIKACIJA TRANSFIZIČNE RAZSEŽNOSTI

Zunajtelesne izkušnje (v nadaljevanju ZTI) so dokaj pogoste, še posebej tiste, ki se zgodijo spontano. Tovrstne izkušnje nakazujejo na možnost obstoja razsežnosti onkraj znanega fizičnega sveta. Kateri pa so možni dejavniki, ki pripeljejo do spontane ZTI? In kakšna je povezava med spontano in inducirano ZTI? Na ta vprašanja skuša najti odgovore naslednji prispevek.

Definicija in pogostnost ZTI

Angleška psihologinja Susan Blackmore je definirala ZTI kot osebne izkušnje, v katerih se zdi, da ljudje doživljajo svet iz točke zunaj svojega telesa. Tovrstno izkušnjo je imelo 5 - 35 ljudi od stotih vsaj enkrat v življenju  (Blackmore, 1982).

Do izkušnje pride, ko človek izgubi stik z dovajanjem senzoričnih informacij iz telesa, hkrati pa se še vedno zaveda (Blackmore, 1988; LaBerge, Levitan 1988).

Pim van Lommel (2004) je raziskoval obsmrtne izkušnje in v tem sklopu tudi ZTI kot eno od prvih faz v procesu umiranja. ZTI je definiral kot verodostojno percepcijo telesa iz položaja zunaj telesa in nad njim. Ljudje imajo izkušnjo, da so se "slekli iz svojega telesa kot iz starega plašča" in na njihovo presenečenje obdržali svojo lastno identiteto z zmožnostjo zaznavanja, čutenja in zelo jasnega zavedanja. Take izkušnje so znanstveno pomembne, saj zdravniki, medicinske sestre in sorodniki lahko preverijo, kar so poročali, da so zaznavali, ko so bili zunaj telesa.

William Buhlman (2001) je v mednarodni raziskavi v petih letih dobil 16.000 odzivov ljudi iz 32 narodnosti, ki so imeli ZTI. Dokumentira tudi 45 ZTI, ki so jih doživeli otroci od 4. leta starosti do najstniških let.

Darja Cvek Mihajlović

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.