VSEBINA

Razmišljanje o uspehu in neuspehu religij

JE PRIŠEL ČAS ZA OBNOVO?

Če primerjamo uspešnost znanosti in religije vsake na svojem področju, potem ne moremo mimo dejstva, da je znanost močno prehitela religijo. V zadnjih dvesto letih se je pokazala kot zelo uspešna, saj je ves tehnološki napredek, ki ga uživamo, rezultat znanstvenega razvoja. Religije pa, če upoštevamo samo bistvene kazalce (izobraževalni, vzgojni in verski), pa so se izkazale za ... kako uspešne?

Takšna primerjava je seveda sporna, ker ne moremo primerjati jabolk in hrušk. Gre za dve različni stvari. Znanost se ne ukvarja z ljudmi tako kot religija, ki je namenjena duhovni vzgoji, preusmerjanju človeka v boljšega posameznika. Naloga religij je torej dosti zahtevnejša. Poleg tega pa je tudi uspeh znanost po nekaterih kazalcih pod vsako kritiko. Na primer ekologija. Današnji svet je pred ekološko katastrofo in ta je prav tako produkt tehnologije, kot vse dobrine, ki nam jih nudi. Prav tako znanost ni dosegla, kar smo pričakovali, namreč, da bo osvobodila človeka dela in omogočila več prostega časa. Pravzaprav je ravno obratno. V najbolj razvitih kapitalističnih državah se srečujemo z nesmislom, da morajo ljudje več delati, čeprav bi ob večjem tehnološkem razvoju pričakovali, da jim bo ostajalo več časa in se bodo posvečali drugim stvarem, socialnim dejavnostim, umetniški ustvarjalnosti, samorazvoju in podobno. Vendar vzrok za ta problem ni v znanosti, marveč v dobičkarski miselnosti kapitalizma!

Pri kritičnem ocenjevanju religij je problem še to, da ne vemo, kaj bi bilo, če religij ne bi bilo. Religije predstavljajo velik socialni nadzor in prisilo moralnih zapovedi, ki oblikuje ravnanje ljudi. Ne vemo, kako bi ljudje ravnali, če teh prisil ne bi bilo. Ali kot 'plemeniti divjaki', kot je menil francoski filozof  J. J. Rousseau, ali bi 'človek postal človeku volk', kot je menil angleški filozof  T. Hobbes.

Primož Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.