VSEBINA

Popotni utrip - 3. del

PO SLEDOVIH ČUDEŽEV

Iz prejšnjih nadaljevanj: V katedrali Sv. Pavla, Kraj, kjer je Ganeša spil veliko mleka, Presenečenja v foto trgovini, Indija, dežela čudežev.

Da moram poleti v London, sem vedela že nekaj časa. Koliko časa natančno, težko rečem, mogoče kakšno leto. Verjetno poznate občutek, da nekaj morate narediti ali da nekaj boste naredili. No, to je bil tak občutek, vendar ne eden izmed tistih, ki minejo - tudi te poznam, ampak tak, ki se je krepil iz meseca v mesec, posebej ko se je približevalo poletje.

Občutek, kaj naj naredim in čemu naj na določenem kraju posvetim pozornost, se je na tem potovanju iz dneva v dan spreminjal. Poslušala sem ga, čeprav nisem vedno vedela, kaj bo sledilo. Izkazalo se je, da je bila to modra odločitev.

'Ni me pustilo ravnodušnega'

Po intenzivnih prvih dveh dneh sem pomislila, da bi mi prijalo malo upočasniti tempo. Ko sem se temeljito naspala in pomeditirala, mi je glas intuicije svetoval, da pokličem starega znanca. Tako, za ogrevanje, kajti počasnejši tempo je bil, kot se je izkazalo kasneje, račun brez krčmarja.

Micka Browna sem spoznala pred nekaj leti, ker so ga med drugim zanimale podobne teme kot mene. Je samostojni novinar in publicist, piše članke za glavne londonske časnike, za Telegraph Magazine je na primer napisal reportažo o svetlobnih križih v Ameriki. Napisal je nekaj knjig, med njimi zanimivo 'osebno odisejo skozi mejna področja verovanja' Duhovni turist (The Spiritual Tourist -  A Personal Odyssey Through the Outer Reaches of Belief). V njej opisuje svoje izkušnje in osebne stike z duhovnimi učitelji in posamezniki iz Evrope, Indije, Tibeta. Obožuje tudi rock pop glasbo (in se nanjo tudi zelo spozna), naredil je  intervjuje s kar nekaj znanimi glasbeniki, med drugim z Davidom Bowiejem, Rayem Charlesom, Leonardom Cohenom, Bobom Dylanom, Georgom Harrisom.

Barbara Škoberne

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.