VSEBINA

S HRANO DO VEČJE VITALNOSTI

Ko se pričenja prebujati duh pomladi, se v nas naravno rojeva potreba po spremembi. Tako je, kot bi obrnili nov list v knjigi življenja. Začutimo, da je po dolgem zimskem počitku nastopil ugoden  čas, da v svoj vsakdan vnesemo več aktivnega življenja. Prebujajoča se narava nas kar vabi na dolge sprehode, na katerih nam prav vsak dan, intenzivno kot v nobenem drugem letnem času, razodeva skrivnosti na novo porajajočega se življenja. Kjer je bila še včeraj nabrekla veja, je danes popek in ta se razpira v prekrasen cvet, dišeč po medu, po pomladi. Koliko je različnih odtenkov vonjav! Prav vsak cvet diši na svoj način in tako vabi prve metulje: citrončke, osatnike, male koprivarje, ki so uspešno preživeli zimo v zavetju, da se sedaj končno okrepčajo s pomladnim nektarjem.

Zdi se mi, da smo spomladi tudi ljudje nekoliko podobni metuljem. Dovolj nam je težke hrane, ki je bila potrebna, da nas je grela pozimi; tudi zelenjava in sadeži, dozoreli jeseni, zelo izgubljajo svojo svežino. Sedaj hrepeneče čakamo na prve pomladne sadove, kot metulji na cvetlični nektar, ki bi potešili našo potrebo po sveži, 'živi' hrani, polni vitalnosti. Kje naj jo najdemo?

Hrana, ki zraste na prostem, vsebuje veliko več življenjske energije kot tista iz rastlinjakov. Vir te energije je sonce, ki s svojimi žarki prinaša tudi življenjsko energijo, v sanskrtu imenovano prano (pra: sila, energija; an: dihati, živeti, gibati se), v drugih svetovnih tradicijah poznano kot či, qi, mana, orenda, orgon, bioenergija.

Mateja Meško Kaiser

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.