VSEBINA

Ljudje z ozadjem

MANDELA BANČNEGA APARTHEIDA

Mohamed Jumus, Nobelov nagrajenec za mir, odstranjevalec finančnih pijavk

Leta 1976 so prvi potniki občutili nadzvočno hitrost concorda, v eni od kalifornijskih garaž je nastal prvi računalnik apple, Microsoft je uradno postal podjetje, v Bangladešu pa je mlad profesor ekonomije stopil na pot, ki ga je trideset let kasneje pripeljala do Nobelove nagrade za mir.

To, kar je Bill Gates za računalništvo, je Mohamed Junus za revščino, je dosežke letošnjega Nobelovega nagrajenca opisal eden od tujih časnikov. Ne druži ju samo poslovni uspeh njunih podjetij, ki sta ju iz nič razvila v razvejani korporaciji, temveč še bolj vizionarski duh, s katerim sta vsak na svojem področju znala utreti drugačno pot, kot smo jih bili vajeni dotlej.

Nori profesor

Junus se je rodil leta 1940, v času, ko so južno Azijo obvladovali še beli sahibi. Imel je dvojno srečo. Njegova družina je bila dovolj premožna, da so mu lahko omogočili šolanje, predvsem pa je bil dovolj bister, da je s pridom izkoristil možnost, ki so mu jo ponudili. Šolo je začel obiskovati ravno v času, ko se je Indijska podcelina otresla kolonialne oblasti.

Ko je končal magisterij ekonomije v Daki, je še živel v Vzhodnem Pakistanu, med doktorskim študijem v Združenih državah, kamor je odpotoval kot zelo nadarjen Fulbrightov štipendist, pa je z vsemi močmi podprl boj za osamosvojitev in nastanek Bangladeša. Navdušen nad staro-novo domovino se je vrnil kot profesor ekonomije in zelo hitro spoznal, da se Bangladeš utaplja v eni najhujših revščin na svetu.

Sebastijan Kopušar

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.