VSEBINA

POMEN AVTORITETE V POKLICNEM IN OSEBNEM ŽIVLJENJU

Ko govorimo o avtoriteti, srečamo veliko različnih predstav in mnenj, kaj avtoriteta je - je avtoriteta nujno potrebna in zakaj, kako naj človek uveljavlja svojo avtoriteto, iz kje izvira, se je da naučiti oziroma vzgojiti in podobno. Ko pokukamo v slovar slovenskega knjižnega jezika, preberemo naslednje:  avtoriteta - ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja: imeti, uživati avtoriteto; to mu jemlje avtoriteto; učitelj si mora ohraniti avtoriteto v razredu; zastavil je vso svojo avtoriteto; očetova, profesorjeva avtoriteta / avtoriteta države, partije / kdor ima, uživa tak ugled ali vpliv: ta človek je velika avtoriteta; priznavajo ga za avtoriteto; on je največja avtoriteta v atomski fiziki.

Ko to prebiram, ugotovim, da je avtoriteta kvaliteta ali lastnost, ki je izključno vezana na funkcijo, ki jo oseba opravlja, ali vlogo, ki jo živi - učitelj, profesor, oče, politik, znanstvenik ... A nekaj mi manjka. Misli me ponesejo nazaj v moja otroška leta, leta šolanja, študija, dela. Postavim si vprašanje: kdo je zame bil avtoriteta, kakšne kvalitete je ta človek imel, izražal, živel? Pustim, da vtisi prihajajo ... Učitelj je bil pravičen, strog, srčen, vedno je znal pritegniti moje zanimanje za predmet; šef je bil človeški, razumel je bolezen, sprejemal pomanjkljivosti in pohvalil prednosti. Ne morem si kaj, da ne ugotovim, da moje doživljanje avtoritete sega globlje od funkcije ali vloge človeka. Sega v globine njega samega, njegove človečnosti, sočutja, emaptije, samospoštovanja, zaupanja, samoobvladovanja ... Tako dojamem, da je avtoriteta nekaj, kar prihaja iz človeka in se sreča s tistim, kar oseba opravlja kot poklic, kot funkcijo in vlogo.

Rožana Grdina

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.