VSEBINA

Uvodnik - pomlad 2008 (št. 51)

"To ni nobena pesem, to je ena sama ljubezen."
(Marko pavček)

Pred kratkim je od prijatelja po elektronski pošti prišlo nekaj besed: "To pa je res navdihujoča kampanja!" in spletni naslov. Kliknila sem nanj. Šlo je za kampanjo za demokratskega kandidata za predsednika ZDA, ki jo je sprožila skupina glasbenikov, umetnikov in ljudi z ulice. Naslov pesmi je "Yes We Can" (Da, mi lahko) in je pravzaprav uglasbljeni govor enega od predsedniških kandidatov, izvaja in poje pa jo več izvajalcev.

Ne želim pisati o predsedniških kandidatih v ZDA (tega niti ob volitvah v Sloveniji nismo naredili), pesem in njeno sporočilo pa se mi zdita vredna nekaj besed.

V preteklosti so že bile pesmi, ki so desetletja potem, ko so bile prvič zapete, še vedno žive, skoraj ponarodele. "Imagine", Johna Lennona, na primer, ki je za mnoge navdih, za druge utopična slika sveta, kakšen ni možen. (Predstavljajte si . da vsi ljudje živijo v miru. Vem, nekateri mi bodo rekli sanjač, vendar vem, da nisem edini, nekega dne se mi boste pridružili in skupaj bomo obnovili svet .). Ali "The Answer is Blowing in the Wind" (Odgovor je skrit v vetru), Boba Dylana, ki na različne načine postavlja eno samo vprašanje: Koliko časa še rabite, da boste doumeli - sprevideli - kaj spremenili v svojih dejanjih, besedah, mislih, da boste lahko drugače zaživeli, prijatelji moji .

In zdaj, kot neke vrste odgovor na hrepenenja in iskanja zadnjih nekaj desetletij, nova pesem: Da, mi lahko spremenimo svet, da, mi hočemo spremembo, da, v nas je upanje, zato bomo delovali . Kar v kontekstu volilne kampanje čez lužo pomeni, da bodo glasovali za kandidata, ki se jim zdi pravi.

Mene je sporočilo pesmi pritegnilo zaradi nečesa drugega. V izjavi "da, mi lahko" vidim glas ljudi dobre volje, ki so sprejeli svojo moč, odločitev in odgovornost, da bodo delovali v prid tistemu, kar prepoznavajo kot skupno dobro. Skrb za dobro posameznika ali večih je nedvomno izraz srca. Odločitev za to je izbira razuma.

To isto mi je, zanimivo, pred dnevi rekla prijateljica: Ljubezen je odločitev. Bolj ko razmišljam o tem, bolj prepoznavam, da drži. Ljubezen sicer običajno povezujemo s srcem, hrepenenjem in upanjem, odločitev pa z razumom, vizijo, odločnostjo, voljo. Če gre samo za razumsko predstavo o tem, kakšna naj bi neka stvar bila in zraven ni srčnega razumevanja, se lahko zaganjamo v prazno in naredimo več škode kot koristi. Po drugi strani, če gre samo za občutke v srcu in še tako plemenite želje, a temu ne sledijo dejanja, ostane samo pri občutkih in idealih. Za manifestacijo tistega, kar imenujemo ljubezen, je treba delovati. Takrat sta srce in razum  uglašena.

Kakšno zvezo ima to s pomladjo in pomladno številko Soutripanja? Pomladni čas, pravijo, je čas ljubezni. Hkrati pa je to lahko priložnost, da znova razmislimo o nekih stvareh. Smo zadovoljni s svojim življenjem? Bi radi kaj spremenili? Mogoče kaj opustili ali kaj dodali? Se nam zdi, da so stvari tako fiksne ali utečene, da nimamo moč izbirati? Pa je to res?

V navdih pri razmišljanju - in delovanju - vam bodo lahko članki v tej številki: kako so sanje enega očeta z Obale postale resničnost za desetine, kako vrhunska čelistka Karmen Pečar povezuje "vroče srce" in "hladno glavo", o prostovoljstvu, ki je osmislilo življenje, o tradicionalnem letnem potovanju Prek srca do miru v krajih bivše Jugoslavije, ki pomaga celiti rane in prinašati upanje, o mistiki in okultizmu na duhovni poti, o mudrah - moči v naših rokah .

Da, mi lahko! Naj bo ta pomlad vsaj malo nov začetek nečesa dobrega.

v imenu uredništva
Barbara Škoberne