VSEBINA

RAZMIŠLJANJE O POMLADI

Narava in z njo vse kar biva, vse kar je, potuje skozi cikluse razvoja. Vsako jutro se nadaljuje v dan, ta zori proti večeru in ugaša v noč. Mnoga jutra skupaj sestavljajo letni čas, kot sedaj pomlad, ki se bo nadaljevala v poletje, sčasoma preraščala v jesen ter zaključila en ciklus življenja z zimo.

"Vse, kar je, pulzira usklajeno s kozmičnim ritmom stvarjenja," pravi Večna modrost. Praritem odseva v vsem, tudi v človekovem življenju, ki se zavrti od pomladi, ta predstavlja obdobje dozorevanja prvih dvajsetih let življenja, do poletja, ki simbolizira čas razcveta od dvajsetih do štiridesetih, vse do jeseni, ki že nakazuje umirjanje, zrelost naslednjih dodanih dvajsetih let, ter se zaključi z zimo, ki je pravzaprav počitek od obdobja šestdesetih let naprej.

Morda nam razmišljanje o obdobju svojega življenja, v katerem se sedaj nahajamo, kot odsevu določenega letnega časa ni preveč blizu (hmm, tudi meni ne, saj se po svojih letih krepko bližam jeseni!). V nasprotju s telesom, ki ga leta življenja preoblikujejo, pa duša, človekovo notranje bistvo, ostaja vedno sijoča, iskriva, večno mladostna in leta življenja ji z življenjskimi izkušnjami prinašajo le še več ljubezni, modrosti, intuicije, sočutja, svobode, občutka za taktnost v odnosih .

Mateja Meško Kaiser

Celoten članek lahko preberete v tiskani izdaji.